zgodba
Družino Argeta Exclusive sta dopolnili dve novi imeni
Argeta Exclusive v sodelovanju z vrhunskimi chefi vsako leto pripravi omejeno serijo novega okusa, ki navduši vse ljubitelje visoke kulinarike. V zadnjih 12 letih se je Argeti Exclusive na tej poti pridružilo že osem izjemnih regijskih chefov, letos pa sta člana te ekskluzivne družbe postala še chefinja Nina Čarman (Danilo gostilna in vinoteka) in njen brat sommelier Gašper Čarman (eVino). Nov okus Argeta Exclusive à la Nina Čarman so predstavili na včerajšnjem dogodku na Ljubljanskem gradu, katerega se je udeležil tudi mladi kuharski talent, ki je bil lani del prestižnega mentorskega programa Argeta Exclusive Akademija.
Vse, kar morate vedeti o majonezi, njeni pripravi in uporabi
Dodajamo jo v sendviče, vanjo pomakamo ocvrt krompirček, z njo pripravljamo solate in različne omake. Majoneza je vsestranska omaka, ki je nepogrešljiva v skoraj vsakem hladilniku. Tradicionalno je pripravljena iz jajc, a v zadnjem času v ospredje prihajajo tudi njene veganske različice.
Jajca po benediktinsko – prefinjen zajtrk z ne tako prefinjenim izvorom
Po jutru se dan pozna, pravijo. In če želite dan začeti lepo, si pripravite za zajtrk kaj posebnega. Jajca po benediktinsko so odlična ideja, ko želite svojemu običajnemu jutru dodati še noto prefinjenosti in občutek, da ste še vedno nekje na dopustu. A ena od zgodb o tem slavnem zajtrku nakazuje, da izvor jedi ni tako prefinjen, pač pa je nastal po prekrokani noči.
Tako se pripravi ratatouille, jed, ki je zaslovela tudi v risanki
Tokrat smo se po navdih odpravili v Provanso. Tam je v poletnem času pogosto na mizah ratatouille. To je zdrava in nizkokalorična zelenjavna jed, ki je ravno pravšnja za lahko poletno kosilo ali večerjo. Je tudi odličen izbor, ko želimo porabiti svežo poletno zelenjavo z vrta.
Vse, kar morate vedeti o panakoti
Videti je kot puding, a že ob prvi žlički tega kremastega deserta, ki jo pospravimo v usta, ugotovimo, da gre za veliko več kot puding. Panakota ali panna cotta ima namreč svojstven okus in želatinasto strukturo. Priprava te italijanske sladice je preprosta, zanjo pa ne potrebujemo jajc, moke, sladkorja ali pečice.
Recept za božansko dober sendvič iz filma Šef
Hrustljavo zapečen sendvič s sirom je bil ustvarjen posebej za film Šef (orig. Chef), ki je bil premierno predvajan leta 2014. V njem spremljamo zgodbo uspešnega chefa, ki se mu življenje čez noč obrne na glavo, ko zaradi slabe ocene izgubi službo v ugledni restavraciji. Strast in ljubezen do kuhanja ponovno obudi v tovornjaku za hrano, s katerim se vozi po državi in v katerem pripravlja kuharske mojstrovine, ki navdušujejo množice. Film si lahko to soboto ob 20. uri ogledate na POP TV, v nadaljevanju pa vam razkrivamo recept za slasten sendvič, ki bo ogled filma spremenil v pravo gurmansko doživetje.
Razkošna sladica, ki so si jo nekoč lahko privoščili le redki
Baklava je ena najbolj priljubljenih sladic, ki so si jo mnogi narodi vzeli za svojo. A kdo si je pravzaprav izmislil to sladko lepljivo poslastico, ki je stoletja veljala za sladico bogatašev?
Slastni sendviči, ki jih je kreiral priznan slovenski kuharski mojster
Sončni in topli dnevi kar kličejo po tem, da se z družino odpravimo na izlet v naravo, hribe ali na morje. Obvezna sestavina vsakega dobrega družinskega izleta so tudi okusna malica in raznorazni prigrizki, ki poskrbijo, da nas med prijetnimi družinskimi trenutki ne napade lakota. Odlična izbira so zdravi, okusni in hranilni sendviči, ki nas nasitijo, privoščimo pa si jih lahko tudi na poti.
Vsi načini barvanja pirhov
Tudi tisti, ki ne praznujejo velike noči, se radi držijo običajev tega krščanskega praznika, zlasti žegnja in barvanja pirhov. Pri slednjem se poslužujejo različnih tehnik in metod barvanja, vse v želji, da bi bile njihove pisanice nekaj posebnega. Nekateri še vedno prisegajo na tradicionalno rdečo barvo, drugi na bolj živahne odtenke, tretji jajca porišejo z voskom, četrti barvo pridobijo iz naravnih barvil ter za piko na i morda dodajo še kakšno nalepko. Kakšna je pravzaprav tradicija barvanja pirhov na Slovenskem? In zakaj barvamo ravno jajca?
Uroš Štefelin: 'Slovenija ima zelo velik kulinarični potencial'
Uroš Štefelin je priznan slovenski kuhar, ki mu je pomembna tradicija. Trudi se, da jo ohranja tako v jedeh kot tudi v okolju, iz katerega prihaja. Poleg tega pa je tudi človek, ki vedno gleda v prihodnost in se ne ustraši novih izzivov.
Preprosta sladica brez peke, ki je osvojila svet
Tiramisu je priljubljena italijanska sladica, katere nastanek sega v 20. stoletje, o njenem izvoru pa se kreše več zgodb.
Kulinarični turizem: doživetje, ki da potovanju svojevrsten pečat
Odlična kava na pločniku ene od ulic Vietnama, prestižna večerja v španski restavraciji ali obisk tržnice v majhnem mehiškem mestu? Da, vse to je kulinarični turizem. Turizem ni vedno samo počitek, ležanje na plaži in ogledovanje znamenitosti, ampak tudi kulinarika, ki ima veliko vlogo pri oblikovanju izkušnje nekega kraja. Hrana nam preko čutnih užitkov nudi vpogled v drugo kulturo, navade in običaje. Gre za doživetje, ki da potovanju svojevrsten pečat, zato lokalna kulinarika postaja vse bolj pomembna sestavina turistične industrije.
Priljubljena japonska jed, ki je postala globalni trend
Juho ramen danes brez dvoma povezujemo z Japonsko, a je tja prišla iz Kitajske v 19. stoletju in o prehajanju te jedi obstaja več zgodb. Na zahod se je razširila v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja hkrati z nastankom instant rezancev.
Slovenski praznik vina je pred vrati, svet pa nestrpno čaka prihod slavnega "božuleja"
Mlado vino je nezahtevno, sveže in lahko. Zagotovo je najslavnejši med mladimi vini francoski beaujolais nouveau oziroma »božule«, ki ga vsako leto ob istem času začnejo prodajati po celem svetu.
Slasten burek, ki je nastal kot hibrid dveh priljubljenih jedi
Hibridne jedi niso nič izjemnega ali nenavadnega, jedi nastajajo na podlagi stapljanja in prilagajanja, ene sicer v večji meri kot druge. In nič drugače ne velja za pica burek – pogruntavščino ljubljanskih ulic, pravi znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Jernej Mlekuž, ki se je fenomena bureka pri nas lotil raziskovalno, o tem pa izdal tudi knjigo z naslovom Burek.si?!
Vrhunska italijanska specialiteta, ki jo morate poskusiti!
Testenine so eden najbolj znanih kulinaričnih izvoznih produktov Italije, oboževanih po tako rekoč vsem svetu. Razlogov za to je več: ponujajo nešteto možnosti priprave, pomešamo jih lahko tako rekoč z vsemi sestavinami, njihova priprava pa je tudi sila enostavna. No, s slednjim se pravi Italijani skoraj zagotovo ne bodo strinjali, saj je zanje priprava testenin prav poseben ritual, odvisen tudi od pokrajine in ozadja izvora. Na Siciliji so tako denimo najbolj znan testeninski kulinarični produkt testenine alla Norma, ki so jih prvič pripravili v Cataniji, ime pa so dobili po še enem slavnem siciljanskem produktu – operi z naslovom Norma, svetovno znanega skladatelja, ki izvira iz teh krajev Vincenza Bellinija.
Večna klasika med picami, ki vedno navduši!
Če ste se med potepom po Italiji kdaj ustavili v Neaplju in si privoščili pico, se boste najbrž strinjali, da ta nikjer na svetu nima enakega okusa kot prav tam. Še posebej to velja za njihovo avtohtono margerito, ki se ponaša z bogato in tudi nekoliko mistično zgodovino. Obenem velja tudi za eno redkih vrst pice, ki jo je mogoče naročiti praktično po vsem svetu in ob tem jasno vedeti, kaj boste dobili na krožniku.
Vodnik po vrstah paradižnika in njihovi uporabi
Poleg jeseni poletje velja za najbolj radodarni čas v letu, saj so vrtovi in sadovnjaki polni sezonskih dobrot, ki jih z veseljem umeščamo v prehrano. Živilo, brez katerega v dolgih vročih dneh enostavno ne gre, je zagotovo tudi paradižnik, ki se lahko pohvali tako s svojo vsestransko uporabnostjo, kot tudi z izjemno hranilno vrednostjo ter blagodejnim vplivom na zdravje. A vedno ni bilo tako; še v 16. stoletju so bili ljudje v Evropi namreč prepričani, da je ta sadež, ki ga danes prištevamo med zelenjavo, v resnici strupen in namenjen zgolj dekoraciji.
Sladica presenečenja, ki vam bo zaprla usta
Banane so ena najbolj vsestransko uporabnih vrst sadja v kulinariki. Lahko jih kuhamo, pečemo, dušimo ali cvremo, največkrat pa so uporabljene za pripravo smoothiejev in sladic. Ena izmed teh, ki prija tako v vročih poletnih, kot tudi v hladnih zimskih dneh, so Fosterjeve banane - lahek ter izjemo okusen desert, ki je pripravljen iz popečenih banan in vanilijinega sladoleda ter omake iz masla, (rjavega) sladkorja in cimeta ter flambiran s pomočjo temnega ruma in/ali močnega bananinega likerja. Znamenita in priljubljena ameriška sladica je ime dobila po velikem mestnem vplivnežu Richardu Fosterju ob njegovem imenovanju na pomemben lokalni položaj, skozi leta pa se je njen vpliv širil po vsem svetu in tako jo lahko danes naročite skorajda povsod. Ali pa si jo pripravite kar sami!
Slavna solata, ki se je nekoč jedla z rokami
V vročih poletnih dneh se nam bolj kot krepke enolončnice priležejo lahki in hitro pripravljeni obroki, za pripravo katerih se nam ni potrebno v že tako razgretem ozračju še ure in ure potiti pred štedilnikom. Ker je na vrtu vse več sezonske zelenjave, so solate prava izbira tako za kosilo, kot tudi za večerjo in glede na pester nabor receptov in sestavin se je težko odločiti, katero bi pripravili. V takih primerih je znamenita cezarjeva solata prava izbira: zelena glavnata solata, mehko kuhano jajce, popečene kruhove kocke, parmezan, bogat preliv in če smo zelo lačni še nekaj popečenih trakcev piščančjih prsi, pa je obrok pripravljen. Hvala torej Cezarju za njegovo izjemno okusno pogruntavščino – toda ne Juliju, kot mnogi domnevajo!
To je resnica o priljubljeni poletni sladici!
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko prometne povezave še niso bile tako razvite, kot so danes, in je bilo najbližje in najcenejše dopustovati na naši ali sosednji hrvaški obali, je bil nepogrešljiv del počitnic tudi sladkanje s sladoledom. Ali še bolje, s sadno kupo. Pa z banana splitom, desertom na osnovi banane in sladoleda, za katerega so mnogi mislili, da izvira iz hrvaškega mesta Split, čeprav v resnici nima prav nobene zveze z njim. Prihaja namreč iz Združenih držav Amerike, prvi pa naj bi ga pripravil – verjeli ali ne – farmacevtski vajenec!
Poletje je čas za razvajanje s peninami Puklavec Family Wines
Poletje je čas brezkrbnosti in dolgih noči, ki se večkrat prevesijo v poletno jutro. In kaj je bolj primernega kot preživljati poletne dni ob kozarcu lahkotne in sveže penine iz kleti Puklavec Family Wines. Penine so namreč odličen spremljevalec tudi pri lahkih poletnih jedeh.
Slovenka, ki je tradicionalne jedi ponesla v svet
Špeli Vodovc je bila ljubezen do kuhanja praktično položena v zibelko, saj se je pri njej doma vedno vse vrtelo okoli hrane. S kulinariko je tako ali drugače tesno povezana vsa njena družina - moški so bili mesarji, ženske pa odlične kuharice in nabiralke zelišč.Tako je tudi Špelo prej ali slej odneslo v kuhinjo. Pred leti je začela organizirati kuharske delavnice za turiste, ki obiščejo Slovenijo, jeseni pa bo izšla njena prva kuharska knjiga Cook Eat Slovenija, s katero želi simpatična kuharica stare družinske recepte pripeljati v kuhinje po vsem svetu.
Bliža se kulinarični dogodek, posvečen testeninam
Deževno in slabo vreme se je letos zažrlo globoko v pomlad, a pred nami so tudi lepši dnevi, ki so prav zaradi minulih dni še toliko bolj pričakovani. Ko prvim poletnim dnem dodaš še odlično hrano, dober kozarec vina in pridih morja, dobiš zmagovalno kombinacijo, česar se zavedata tudi Klara Beltram in Sara Vidic, ki 7. junija v Kopru pripravljata prvi kulinarični dogodek Viva la pasta, na katerem ne bo manjkalo testeninskih jedi na 101 način, prav tako pa boste med ponudniki spoznali tudi kar nekaj znanih obrazov in zvenečih imen. Z mladima dekletoma, ki dokazujeta, da je za to, da se nekaj naredi, treba imeti le dobro idejo in ščepec poguma, smo klepetali v dneh, ko dogodek že trka na vrata.
Carski praženec (šmorn): priljubljena jed avstrijske kuhinje z navidez preprosto pripravo
Cesarski praženec je poenostavljena različica bavarskega praženca oziroma 'šmorna', narejen je iz testa za palačinke in sodi med najbolj znane desertne jedi avstrijske kuhinje. O njegovem izvoru kroži več legend, vse pa so povezane z velikim ljubiteljem palačink, avstrijskim cesarjem Francem Jožefom I., po katerem naj bi jed tudi dobila ime. Čeprav se priprava praženca na prvi pogled zdi precej enostavna, pa popoln puhast 'šmoren' zahteva kar nakaj spretnosti.
Tako boste prepoznali najboljše restavracije
Kot vsak igralec upa, da bo za svoje delo nekoč nagrajen z oskarjem, si vsak kuharski mojster želi, da bi njegovo restavracijo krasila vsaj ena Michelinova zvezdica. Gre za znak kakovosti, ki je nastal povsem po naključju; kot 'stranski produkt' oglaševanja avtomobilskih pnevmatik. Kaj pomeni ta prestižna zvezdica in kakšno težo ter odgovornost prinaša tistim, ki jo dobijo? In predvsem: zakaj z njo ni okrašena še nobena slovenska restavracija?
Ena najboljših in najbolj priljubljenih uličnih jedi
Da obstajajo bolj zdrave jedi, kot je kebab, ni niti skrivnost, niti presenečenje. A čeprav je vsem jasno, da gre za masten in kaloričen prigrizek, si moramo priznati, da po hudem žuru in prekrokani noči nič ne paše bolj kot sočen grižljaj na trakove narezanega mesa in zelenjave z okusnimi omakami, bodisi v prerezanem kruhu, bodisi v jufki. Kebab sicer resda izvira iz Turčije, a se je v svetu uveljavil šele sredi sedemdesetih let prejšnega stoletja, ko so ga Turki z migracijskim valom prinesli v Nemčijo in je kot döner kebab postal hit kioskov s hitro prehrano.
Italijanski specialiteti, ki prinašata srečo in blaginjo
Božično-novoletnih praznikov si pri nas ne moremo predstavljati brez sladkih dobrot. Običajno so to navadni masleni piškoti, medenjaki, pa tudi tradicionalna (orehova) potica ali božični kruh. No, na Primorskem pa je čutiti močan italijanski vpliv, zato poleg vsega naštetega ne smeta manjkati še dve tipično božični pecivi: panettone in pandoro. Spoznajmo ta odlična italijanska kolača!
Kolač, ki ne sme manjkati na praznični mizi
December je tisti čas v letu, ko se mize šibijo pod težo slastnih dobrot. Nekateri v tem času prisegajo na pečenke in klobase, drugi na piščanca, purana ali gos, spet tretji na ribje jedi. Ob vseh teh dobrotah pa seveda ne smejo manjkati sladke pregrehe, predvsem piškoti, medenjaki, potica in tudi šarkelj – ali njegova dvobarna različica: marmorni kolač. Oba veljata za tipični božični sladici, o tem, kako sta nastala, pa kroži na stotine različnih zgodb, ki vključujejo tako svete tri kralje kot tudi Rdečo kapico.
Dobrote, ki ta vikend ne smejo manjkati na mizi
Smo v martinovem tednu, ko se po državi vrstijo slovesnosti ob krstu mladega vina, na mizi pa so skorajda obvezno perutnina, mlinci in rdeče zelje. A v preteklosti na ta praznik ni bila v ospredju žlahtna kapljica. Martinovo je namreč star poganski praznik, ki sega v čas pred Kristusom, ko so se poganski predniki v jesenskih slavjih zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa so prosili za obilje v prihodnjem letu. No, eno pa je vendarle ostalo enako: tudi takrat so se namreč mize šibile pod težo slastnih dobrot.
