skozi
Dvoboj testeninskih jedi: glasujte za jed, ki vas bolj prepriča!
Kot zadnja sta se v prvem krogu prvega slovenskega spletnega kuharskega tekmovanja Kuhinja prihodnosti v pripravi inovativne brezmesne glavne jedi pomerila simpatična Urša Horvat in Klemen Lampič. Pravnica z veliko strastjo do kuhanja, peke, zdrave prehrane in potovanj ter strasten kuhar s samosvojim in edinstvenim stilom, ki je vajen tudi kuharskih tekovanj, sta se v kuhinji ujela več kot odlično, dvoboj pa je z zabavnimi vložki dodobra začinila tudi hudomušna voditeljica. Kot glavno sestavino sta morala pri kuhi uporabiti špinačo, ki je tudi eno od enajstih tako imenovanih živil prhodnosti. Postregla sta s krožnikoma, ki bi ju prav vsak z veseljem pomazal do zadnje drobtinice, čigav recept je bolj zanimiv, pa odločate vi. Glasujte za jed, ki vas je bolj pritegnila in tako enemu od njiju pomagajte do zmage v prvem krogu in še bližje laskavemu nazivu Kuhar prihodnosti.
Razkrivamo recept zmagovalnega trisa!
Dobili smo prvi veliki finalistki 2. sezone oddaje Mali šef Slovenije. To sta postali dvojčici Staša in Stella Trunk iz OŠ Miklavž na Dravskem Polju, ki sta na osrednjem izzivu 'Najboljši krožnik' prejeli kar 14 zvezdic in tako za las premagali svoji nasprotnici. V nadaljevanju vam razkrivamo celoten recept njunega zmagovalnega trisa mini burgerjev.
Kdo bo zmagovalec tretjega dvoboja? Glasujte za svojega favorita!
Čas hitro teče in že smo v drugi polovici prvega kroga prvega slovenskega spletnega kuharskega tekmovanja Kuhinja prihodnosti. Tekmovalca, ki sta si kot tretja nadela predpasnika in se pomerila v pripravi zanimive glavne brezmesne jedi, sta Sanja Sirk in Maj Janežič, oba izkušena kuharja in izza kamer tudi dobra prijatelja. Vedno pozitivna voditeljica, ki je ves čas skrbela za smeh, se je sicer trudila med njima vzbuditi čim več tekmovalnosti, a je kuhanje kljub temu potekalo bolj v prijateljskem kot tekmovalnem duhu. Nič zato, nalogo sta kljub temu opravila odlično in iz glavne sestavine – sladkega krompirja, ki je tudi eno od enajstih tako imenovanih živil prhodnosti – sta pripravila krožnika, ob pogledu na katera se vam bodo pocedile sline. Vaša naloga je preprosta – glasujte za jed, ki vas je bolj pritegnila in tako enemu od njiju pomagajte do uvrstitve v naslednji krog, torej še bližje laskavemu nazivu Kuhar prihodnosti.
Vsi načini barvanja pirhov
Tudi tisti, ki ne praznujejo velike noči, se radi držijo običajev tega krščanskega praznika, zlasti žegnja in barvanja pirhov. Pri slednjem se poslužujejo različnih tehnik in metod barvanja, vse v želji, da bi bile njihove pisanice nekaj posebnega. Nekateri še vedno prisegajo na tradicionalno rdečo barvo, drugi na bolj živahne odtenke, tretji jajca porišejo z voskom, četrti barvo pridobijo iz naravnih barvil ter za piko na i morda dodajo še kakšno nalepko. Kakšna je pravzaprav tradicija barvanja pirhov na Slovenskem? In zakaj barvamo ravno jajca?
Glasujte za jed, ki vam je bolj všeč!
Teden je naokoli in pred nami je že drugi dvoboj v sklopu prvega slovenskega spletnega tekmovanja Kuhinja prihodnosti. Pod taktirko zabavne in hudomušne voditeljice sta se tokrat za štedilnikom pomerila vsem dobro znana Sara Rutar in Gašper Kramar, oba izkušena kuharska navdušenca, polna kreativnih idej in – kar je še dodatno začinilo kuho – tudi zelo tekmovalna. Enako nalogo kot prva dva tekmovalca sta imela tudi tokratna 'glavna junaka'; pripraviti sta morala torej preprosto, a zanimivo glavno brezmesno jed, ki je morala obvezno vključevati eno od tako imenovanih živil prihodnosti, in sicer lečo. V videu preverite, kako je napet boj potekal in kakšna krožnika sta na koncu dostavila, recepta za njuni kulinarični mojstrovini pa najdete v nadaljevanju. Kot sedaj že veste, je vaša naloga ta, da glasujete za recept, ki vam je bolj všeč, s tem pa enemu od tekmovalcev omogočite uvrstitev v naslednji krog in povečate možnost, da osvoji naziv Kuhar prihodnosti.
Kuhinja prihodnosti: oglejte si prvi dvoboj in glasujte za svojega favorita
V prvem dvoboju prvega slovenskega spletnega kuharskega tekmovanja Kuhinja prihodnosti sta se pomerila Špela Golob in Jaka Mankoč. Oba sta v preteklosti že dokazala, da sta kos zahtevnim kulinaričnim izzivom, zato nismo niti malo dvomili, da se bosta izkazala tudi v pripravi preproste, a zanimive glavne jedi, ki med drugim vključuje ajdo – eno od enajstih tako imenovanih živil prihodnosti. Kako sta se odrezala, si lahko ogledate v videu, ki ga je s ščepcem humorja začinila vedno pozitivno naravnana Lucija Ćirović, v nadaljevanju pa sta dostopna tudi njuna recepta v pisni obliki, da ju boste lahko preizkusili sami doma. Vaša naloga je, da glasujete za recept, ki se vam zdi bolj zanimiv oziroma za jed, ki bi jo z večjim užitkom pripravili svojim najbližjim in tako odločite, kateri od tekmovalcev si zasluži uvrstitve v naslednji krog in morda celo postane Kuhar prihodnosti.
Slovensko kuharsko tekmovanje, kot ga še ni bilo!
Kuhinja prihodnosti je prvo slovensko spletno kuharsko tekmovanje, v katerem boste spremljali 8 bolj ali manj znanih, predvsem pa izkušenih kuharskih navdušencev, ki se bodo borili za laskavi naziv Kuhar prihodnosti. Gre za zabaven, a hkrati zeleno obarvan projekt, skozi katerega vam bomo poleg ščepca tekmovalnosti ponudili pisan izbor zanimivih in okusnih receptov, ki med drugim vključujejo živila, za katera ste najbrž že slišali, a morda nekoliko manj poznate vsestranskost njihove uporabe v kulinariki. Gre za živila, ki upravičeno nosijo oznako 'živila prihodnosti', saj niso le zdrava, ampak je njihova pridelava tudi okolju prijazna. Seveda nam boste pri kreiranju receptov lahko pomagali tudi vi in si s tem morda prislužili super nagrade, za piko na i pa boste prav vi tisti, ki boste s svojimi glasovi odločili, kdo od simpatičnih tekmovalcev bo kuhar prihodnosti.
Maj Janežič
Maj Janežič je DJ, ki poleg glasbe rad vrti tudi kuhalnico. Nerad kuha po receptih, temveč raje sledi svojemu občutku. Njegov stil je lahek, svež in sezonski, s spoštovanjem do tradicije, a brez omejitev glede uporabe tujih vplivov.
Uroš Štefelin: 'Slovenija ima zelo velik kulinarični potencial'
Uroš Štefelin je priznan slovenski kuhar, ki mu je pomembna tradicija. Trudi se, da jo ohranja tako v jedeh kot tudi v okolju, iz katerega prihaja. Poleg tega pa je tudi človek, ki vedno gleda v prihodnost in se ne ustraši novih izzivov.
Tehnika, ki ohranja sočnost in okus živil
Sous vide ali počasno kuhanje v vakumu je sicer že dolgo znana tehnika, ki pa se je v zadnjem času tudi na račun vse bolj tovrstno dostopnih aparatov razširila po domovih. Prednost počasnega načina kuhanja na nizki temperaturi je predvsem v tem, da ohranja sočnost in okus živil.
To so tekmovalci druge sezone Mali šef Slovenije
Na dan žena, 8. 3. 2020, ob 18.00 na POP TV prihaja nova, druga sezona kuharskega tekmovanja za otroke, Mali šef Slovenije! Po prvi sezoni so bili odzivi staršev in učiteljev navdihujoči.
Sanjski moški Hrvaške: afrodizične jedi poskrbele za vroč poljub
Da gre ljubezen skozi želodec, čivkajo že ptički na veji, ta pa je lahko še posebej strastna, če ljubljeni osebi postrežete z afrodiziaki, ki jih najdemo celo v povsem običajnih jedeh. V takšnih sta v šovu Sanjski moški Hrvaške uživala tudi Goran in Iva, ki sta drug drugemu vse bolj naklonjena, brez težav pa s temi jedmi tudi vi presenetite svojega partnerja ali partnerko.
Stara pustna jed, ki jo morda še ne poznate
V Sloveniji poznamo več jedi, ki spremljajo praznovanje pusta. Med njimi je tudi dobrepoljska štula, ki jo po tradiciji pripravljajo za debeli četrtek ali mali pust.
Kulinarični turizem: doživetje, ki da potovanju svojevrsten pečat
Odlična kava na pločniku ene od ulic Vietnama, prestižna večerja v španski restavraciji ali obisk tržnice v majhnem mehiškem mestu? Da, vse to je kulinarični turizem. Turizem ni vedno samo počitek, ležanje na plaži in ogledovanje znamenitosti, ampak tudi kulinarika, ki ima veliko vlogo pri oblikovanju izkušnje nekega kraja. Hrana nam preko čutnih užitkov nudi vpogled v drugo kulturo, navade in običaje. Gre za doživetje, ki da potovanju svojevrsten pečat, zato lokalna kulinarika postaja vse bolj pomembna sestavina turistične industrije.
Bine Volčič svetuje, kako kuhati brez odpadkov
Življenje brez odpadkov (zero waste) je danes vse bolj prisotno načelo, ki predstavlja odmik od potrošniškega vsakdana in izpostavlja odgovornost do okolja. In kako se tega lotiti v domači kuhinji?
Priljubljena japonska jed, ki je postala globalni trend
Juho ramen danes brez dvoma povezujemo z Japonsko, a je tja prišla iz Kitajske v 19. stoletju in o prehajanju te jedi obstaja več zgodb. Na zahod se je razširila v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja hkrati z nastankom instant rezancev.
Strokovnjakinji opozarjata, da je rastlinska prehrana lahko tudi nezdrava
V Sloveniji se število vegetarijancev in veganov povečuje. Kot pravi raziskovalka s področja prehrane in javnega zdravja Nina Zupanič, se pri nas po zadnjih podatkih vegetarijansko in vegansko prehranjuje 3,3 odstotka odraslih in 3,1 odstotka mladostnikov, pri čemer pa rastlinska prehrana sama po sebi ne pomeni tudi zdravega prehranjevanja.
Dobro kavo moramo znati tudi pravilno pripraviti
Dobra kava se začne pri izbiri kakovostnega zelenega zrna, nadaljuje s praženjem in zaokroži z načinom priprave ter njenim končnim uživanjem.
Priljubljena jed, ki je z vsakim pogrevanjem boljša!
Na novega leta dan se na naših mizah tradicionalno znajdejo svinjina, leča, okrogle sladice in sarme. Gre za jedi, ki naj bi imele v naslednjih 365 dneh močan vpliv na srečo in blaginjo, sarme pa imajo poleg tega tudi številne druge prednosti: skuhamo jih lahko dan ali dva prej in nam tako na novega leta dan ni treba dolgo stati za štedilnikom, prav tako veljajo za odlično zdravilo pri premagovanju posledic najdaljše noči v letu. Od kod pravzaprav prihajajo in kako so postale del naše (novoletne) tradicije?
Priljubljena jed praznične zabave
Novoletno obložene mize, na katerih je obvezna francoska solata, niso redke. Jed, ki sega v 19. stoletje in si je izborila svoje mesto na prazničnem jedilniku, danes poznamo v poenostavljeni različici.
S kakšnimi jedmi božič slavijo drugod po svetu?
Božični prazniki so že pred vrati, ljubitelji dobre hrane pa že razmišljajo o letošnjih kuharskih podvigih in prazničnih pojedinah v krogu najbližjih. Tradicionalno slovensko božično pojedino sestavljajo pečenka ali krvavice, pražen krompir in seveda potica. Pa ste se kdaj vprašali, katere so najbolj značilne božične jedi po svetu? Obkrožili smo skorajda vse kontinente in izbrali 20 držav z zanimivimi navadami in jedmi.
Nasveti strokovnjakinje za dobro domačo potico
Slavnostne dni si pri nas težko predstavljamo brez potice. Redne spremljevalke slovenskih praznikov, ki se je čez čas spreminjala, se je prijel tudi mit, kako težko jo je narediti, kar sploh ne drži, poudarja Janja Štrumbel, profesionalka na tem področju.
Tereza Poljanič v zimo s petimi novimi izdelki zdrave prehrane
Čas zimskih druženj je odlična priložnost, da poskusimo nekaj unikatnega, predvsem pa slastnega! Tereza Poljanič, strokovnjakinja za vegetarijansko prehrano in obraz priljubljene kuharske oddaje Zdravo, Tereza!, vam v duhu prihajajočih zimskih zabav predstavlja pet prav posebno okusnih izdelkov, ki jih združuje zmagovalna lastnost – fermentacija.
Zakaj je fermentiranje tako zdravo in priljubljeno?
Fermentacija je neomejeno polje priložnosti, s katero nastaja hrana s kompleksnimi okusi, hkrati pa je tudi lažje prebavljiva, bolj hranljiva in obstojna, pravi Martin Rojnik. Fermentiramo pa lahko praktično vse.
Specite kruh brez kvasa po postopku naših babic
Peka kruha z drožmi oziroma t. i. kislim testom je v zadnjem času vse bolj popularna. Najstarejše vzhajalno sredstvo ponovno odkrivamo in kot pravi »šepetalka bakterijam« Polona Klančnik, je pravi kruh le kruh z drožmi.
Tradicionalna slovenska jed iz preprostih domačih sestavin
V Kobaridu ne gre brez štrukljev, in to seveda kobariških, ki predstavljajo ikono lokalne gastronomije. Njihova posebnost pa je podpis, odtis prsta.
Takšne sladice so pripravljali znani obrazi s POP TV
V minulih letih so oddaje, kot so MasterChef, ’Štartaj, Slovenija!’ in Mali šef Slovenije, navdušile staro in mlado pred TV ekrani, posameznikom, ki so sanjali o kulinariki, pa so se uresničile sanje, da lahko počnejo, kar so si od nekdaj želeli. Tako se je kar lepo število takšnih pomešalo med sicer več kot sto ponudnikov na že 11. Sladki Istri, ki je tako kot vsako leto konec septembra tudi minuli konec tedna na koprske ulice in trge privabila nepregledne množice ljudi.
Vrhunska italijanska specialiteta, ki jo morate poskusiti!
Testenine so eden najbolj znanih kulinaričnih izvoznih produktov Italije, oboževanih po tako rekoč vsem svetu. Razlogov za to je več: ponujajo nešteto možnosti priprave, pomešamo jih lahko tako rekoč z vsemi sestavinami, njihova priprava pa je tudi sila enostavna. No, s slednjim se pravi Italijani skoraj zagotovo ne bodo strinjali, saj je zanje priprava testenin prav poseben ritual, odvisen tudi od pokrajine in ozadja izvora. Na Siciliji so tako denimo najbolj znan testeninski kulinarični produkt testenine alla Norma, ki so jih prvič pripravili v Cataniji, ime pa so dobili po še enem slavnem siciljanskem produktu – operi z naslovom Norma, svetovno znanega skladatelja, ki izvira iz teh krajev Vincenza Bellinija.
Veste, kateri riž se uporablja za prilogo, kateri pa za rižoto?
Poleg krompirja je riž zagotovo najbolj znana priloga slovenskih kosil in večerij, saj slovi po svoji raznovrstnosti in vsestranski uporabnosti Pripravimo ga lahko kot prilogo mesnim ali zelenjavnim jedem, iz njega naredimo okusno rižoto ali pa ga uporabimo za rižev narastek, mlečni riž ter kakšno drugo bolj sladko jed. Kot pridelek lahko preživi skoraj vsako podnebje in to je poleg nizke cene tudi glavni razlog, da je razširjen ter priljubljen po vsem svetu. Ker je na trgovskih policah na voljo malo morje različnih sort in vrst riža, smo pripravili nekaj nasvetov, katero vrsto uporabiti za pripravo posameznih riževih jedi oziroma prilog.
Večna klasika med picami, ki vedno navduši!
Če ste se med potepom po Italiji kdaj ustavili v Neaplju in si privoščili pico, se boste najbrž strinjali, da ta nikjer na svetu nima enakega okusa kot prav tam. Še posebej to velja za njihovo avtohtono margerito, ki se ponaša z bogato in tudi nekoliko mistično zgodovino. Obenem velja tudi za eno redkih vrst pice, ki jo je mogoče naročiti praktično po vsem svetu in ob tem jasno vedeti, kaj boste dobili na krožniku.
