AvtorMa.K.
Vrste krompirja in njihova uporaba v kuhinji
Krompir ima izjemno pomembno vlogo v slovenskem kulinaričnem prostoru. Pražen je glavna priloga pečenke, kraljice nedeljskih kosil, pečenega si najraje privoščimo mladega spomladi in zgodaj poleti, brez ocvrtega pa si ne predstavljamo domačih vrtnih zabav in piknikov. Je tudi pomemben sestavni del številnih jedi, kot so njoki, dödoli, cmoki, juhe ter številne druge dobrote. A vsak krompir ni primeren za vse priložnosti in načine priprave. Poznamo več tipov ter vrst te priljubljene poljščine in s poznavanjem njihovih karakteristik je lahko krompirjeva jed ali priloga še bolj okusna kot običajno.
Sladica, ki je postala simbol prepovedane ljubezni
Za številnimi jedmi tega sveta stojijo bolj ali manj resnične zgodbe, ki pričajo o njihovem nastanku. A težko bomo našli bolj romantično, kot je tista o nastanku tradicionalne madžarske čokoladne torte rigó jancsi, ki naj bi glede na pripovedi nastala v vrtincu (prepovedane) ljubezni med belgijsko princeso ameriškega rodu in revnim romskim violinistom z Madžarske. Tako kot njuna romanca, ima tudi slastna torta iz rahlega biskvitnega testa z bogato kremasto čokoladno kremo precej kratek rok trajanja – zmanjka je namreč v trenutku!
Eno od izraelskih specialitet obožujeta tudi Zala in Gašper
Izrael te dni gosti izbor za pesem Evrovizije, največje glasbeno tekmovanje na evropskih tleh. Ko so novinarji tik pred odhodom v Tel Aviv slovenska predstavnika Zalo Kralj in Gašperja Šantla vprašali, česa se najbolj veselita, je Gašper kot iz topa odgovoril, da humusa – namaza, ki ga naravnost obožuje in ki naj bi veljal za izraelsko specialiteto. To vsekakor drži, a čičerikin namaz niti približno ni edina specialiteta te izjemno zanimive države. Izraelska kuhinja je namreč ena najbolj raznolikih na svetu in vključuje tako povsem avtohtone, lokalne jedi, kot tudi dobrote, katerih osnove so s seboj prinesli Židje z vsega sveta.
To pecivo je čez noč postalo kulinarični hit!
Ste že kdaj slišali za cronut? Gre za pekovski izdelek, ki po obliki, ocvrtem okusu in kremnem polnilu spominja na ameriški krof, a ko ugriznemo vanj, nas presenetijo drobljive, krhke plasti testa, kakršnega smo vajeni pri francoskem rogljičku. In prav to je cronut: hibrid, ki je tako od krofa kot od maslenega rogljička pobral le najboljše ter to združil v novo, izjemno okusno celoto.
Kaj zajtrkujejo zdravi ljudje?
Ni boljšega, kot začeti dan s hranljivim in okusnim zajtrkom, ki nas opremi z vsem, kar potrebujemo za številne izzive celotnega dne. Želje in preference ljudi so različne. Medtem ko nekateri sploh ne zajtrkujejo, si drugi radi privoščijo obilen prvi obrok dneva. Nekateri stavijo na beljakovine, številni dan začnejo s sadjem ali zelenjavo. Prehranski strokovnjaki so si enotni, da zajtrka nikakor ne bi smeli preskočiti, izbira živil za uvod v aktiven dan pa je lahko zelo pestra. In ker se v zadnjem času vse več govori o zdravem načinu prehranjevanja, smo na enem mestu zbrali nekaj idej za zdravju prijazen in sila okusen zajtrk!
Kraljica nedeljskega kosila!
Mesna štruca je priljubljena domača jed in hkrati tudi odlična ideja za nedeljsko kosilo. V kolikor ji boste dodali trdo kuhana jajca, boste ustvarili slavno štefani pečenko, ki se ravno zaradi dejstva, da so za njeno pripravo porabite ostanke pirhov in kruha, velikokrat znajde na jedilniku takoj po velikonočnih praznikih.
Sladica, ki jo strežejo tudi v najboljših restavracijah
Ko je govora o jedeh, ki jih z veseljem jedo vse generacije, skorajda ne moremo mimo palačink. Enostavno in hitro pripravljena masa je osnova bodisi za sladke bodisi za slane jedi in skorajda vsak ima svoj recept za najbolj popolne palačinke. Mi vam danes podrobneje predstavljamo znamenite francoske crêpes Suzette, katerih posebnosti sta osvežilna omaka iz citrusov ter pomarančni liker.
Okusite čare istrske kuhinje
Kulinarika slovenske Istre temelji predvsem na enostavno pripravljenih jedeh iz sezonskih surovin lokalne pridelave. To zagotavlja svežino in bogat okus skozi vse leto, zato ne čudi, da istrska kuhinja sodi med najbolj zdrave v širši regiji. Tradicionalne jedi iz notranjosti pokrajine so pripravljene zlasti iz pridelkov domačih vrtov, v obalnem predelu pa na jedilnikih prevladujejo ribe in morski sadeži. V nadaljevanju predstavljamo najbolj znane tipične istrske jedi, ki jih ob obisku te pokrajine enostavno morate poskusiti!
Italijanska specialiteta, ki se kar stopi v ustih
Italija je prava zakladnica dobre hrane, priznane po vsem svetu. Zanimivo pa je, da so nekatere jedi v svetu bolj znane kot med domačini. Mednje zagotovo sodijo rezanci Alfredo, za katere številni zahodni sosedje še nikoli niso slišali, pa čeprav gre za sila enostavno jed izjemnega okusa. Vse, kar potrebujete za pripravo, so rezanci (ali špageti), maslo ter parmezan, za dodatno kremasto omako pa lahko poskrbita še žlica ali dve sladke smetane za kuhanje.
Kaj lahko jemo namesto kruha?
Čeprav nas kruh, pekovski izdelki in pšenična moka spremljajo skorajda na vsakem koraku prehranjevalnega sistema, se vse več ljudi odloča, da omejijo njihovo uporabo ali se jim (vsaj začasno) povsem odpovejo. Nekateri zgolj v postnem času, drugi za daljše obdobje, tretji za celotno življenje. Nekatere v to prisili bolezen, druge radovednost in želja po bolj zdravem načinu življenja. Kruh, ki ga uživamo danes, je po besedah strokovnjakov namreč le še bleda senca tistega, ki so ga uživali naši predniki in je resnično veljal za zdravo živilo. Na srečo obstaja vrsta alternativ, ki jih lahko sila enostavno umestimo na jedilnik.
Carski praženec (šmorn): priljubljena jed avstrijske kuhinje z navidez preprosto pripravo
Cesarski praženec je poenostavljena različica bavarskega praženca oziroma 'šmorna', narejen je iz testa za palačinke in sodi med najbolj znane desertne jedi avstrijske kuhinje. O njegovem izvoru kroži več legend, vse pa so povezane z velikim ljubiteljem palačink, avstrijskim cesarjem Francem Jožefom I., po katerem naj bi jed tudi dobila ime. Čeprav se priprava praženca na prvi pogled zdi precej enostavna, pa popoln puhast 'šmoren' zahteva kar nakaj spretnosti.
Tega o krofih zagotovo niste vedeli!
Prihaja pust in z njim obdobje rajanja, pustnih mask in seveda tudi krofov, flancatov, mišk in ostalega peciva. Ker je pust pregovorno “masten okrog ust“, so značilne jedi večinoma mastne, sladke in ocvrte, bolj malo ljudi pa ve, da imajo tudi velik simbolni pomen: privabljajo obilno letino in so še zadnji kalorični zalogaj pred 40-dnevnim velikonočnim postom. Prav tako številni ne vedo, da krofe poznajo domala po vsem svetu, le da imajo v drugih kulturah nekoliko prilagojeno obliko in povsem drugačna imena.
Tako boste prepoznali najboljše restavracije
Kot vsak igralec upa, da bo za svoje delo nekoč nagrajen z oskarjem, si vsak kuharski mojster želi, da bi njegovo restavracijo krasila vsaj ena Michelinova zvezdica. Gre za znak kakovosti, ki je nastal povsem po naključju; kot 'stranski produkt' oglaševanja avtomobilskih pnevmatik. Kaj pomeni ta prestižna zvezdica in kakšno težo ter odgovornost prinaša tistim, ki jo dobijo? In predvsem: zakaj z njo ni okrašena še nobena slovenska restavracija?
Prava sladica za sladkanje v dvoje
Če španski osvajalci s svojih popotovanj po svetu v 16. stoletju ne bi prinesli čokolade, bi bilo danes naše življenje verjetno močno zagrenjeno. Le s čim bi se osamljeno tolažili, ko gre v življenju vse narobe, in se sladkali skupaj s tistimi, ki nam pomenijo največ? Ne bi bilo bonbonjer, vroče čokolade, čokoladnega pudinga, niti čokoladnih piškotov in tort. In mladi kuharski vajenec Franz Sacher leta 1832 tudi ne bi imel priložnosti ustvariti kraljevske mojstrovine, ki danes velja za simbol dunajske kulture – znamenite sacher torte.
Juha, ki je kot nalašč za preganjanje gripe
Če so v Sloveniji kot jed, ki naj bi nas po prekrokani noči ali prehladu hitro postavila na noge, znane sarme, kokošja in goveja juha, v vzhodnoevropskih državah Evrope to velja za boršč, sladko-kislo juho iz govejega ali svinjskega mesa in zelenjave. Oblika jedi, kot jo poznamo danes, naj bi izvirala s področja današnje Ukrajine, in čeprav je danes prepoznavni znak boršča škrlatno rdeča barva pese, ta sestavina v resnici sploh ni bila del prvotne juhe.
Tradicionalne dolenjske dobrote
Na kaj najprej pomislite, ko vam kdo omeni Dolenjsko? Večina verjetno na cviček, številne zidanice, posute po zelenih gričih, in gostoljubne domačine. Veliko manj je med Slovenci znana tradicionalna dolenjska kuhinja, ki pa v zadnjih letih vendarle pridobiva na slovesu in priljubljenosti; tudi na račun lokalnih gostiln, ki v svojo ponudbo vse pogosteje vključujejo fižolove štruklje, ocvirkovko, domače klobase, jagenjčka ter razne dobrote z žara. V nadaljevanju se bomo sprehodili skozi zgodovino pokrajine in predstavili tipične dolenjske kulinarične specialitete.
Ena najboljših in najbolj priljubljenih uličnih jedi
Da obstajajo bolj zdrave jedi, kot je kebab, ni niti skrivnost, niti presenečenje. A čeprav je vsem jasno, da gre za masten in kaloričen prigrizek, si moramo priznati, da po hudem žuru in prekrokani noči nič ne paše bolj kot sočen grižljaj na trakove narezanega mesa in zelenjave z okusnimi omakami, bodisi v prerezanem kruhu, bodisi v jufki. Kebab sicer resda izvira iz Turčije, a se je v svetu uveljavil šele sredi sedemdesetih let prejšnega stoletja, ko so ga Turki z migracijskim valom prinesli v Nemčijo in je kot döner kebab postal hit kioskov s hitro prehrano.
To so značilne jedi pravoslavnega božiča
Medtem ko se praznično vzdušje v domovih katolikov počasi končuje in so potice, piškote in druge dobrote že zamenjale bolj zdrave in manj kalorične jedi, se v domovih pravoslavnih vernikov pravo slavje šele začenja. Ker niso sprejeli gregorijanskega koledarja, božič praznujejo 7. januarja, in v njihovi tradiciji je to dan, ko se po šestih tednih posta mize znova šibijo pod težo mesnih dobrot.
Italijanski specialiteti, ki prinašata srečo in blaginjo
Božično-novoletnih praznikov si pri nas ne moremo predstavljati brez sladkih dobrot. Običajno so to navadni masleni piškoti, medenjaki, pa tudi tradicionalna (orehova) potica ali božični kruh. No, na Primorskem pa je čutiti močan italijanski vpliv, zato poleg vsega naštetega ne smeta manjkati še dve tipično božični pecivi: panettone in pandoro. Spoznajmo ta odlična italijanska kolača!
Predbožični Zagreb? Te jedi morate poskusiti!
Počasi, a vztrajno se približujemo koncu leta in vsak se na božično-novoletne dni pripravlja po svoje: nekateri že ves december pridno pečejo piškote, drugi mrzlično tekajo po nakupovalnih centrih in iščejo darila za najdražje, tretji na veliko krasijo domove in okolico, prav vsi pa čarobnost prazničnih dni radi doživijo tudi med sprehodom skozi katerega izmed evropskih božičnih sejmov. Že tri leta zapored je naziv najlepšega v Evropi prejel 'Advent v Zagrebu', in če ga še niste obiskali, je sedaj pravi čas, da se zapeljete v prestolnico naših južnih sosedov, se sprehodite po okrašenih trgih in okrepčate z okusnimi hrvaškimi prazničnimi specialitetami.
Kolač, ki ne sme manjkati na praznični mizi
December je tisti čas v letu, ko se mize šibijo pod težo slastnih dobrot. Nekateri v tem času prisegajo na pečenke in klobase, drugi na piščanca, purana ali gos, spet tretji na ribje jedi. Ob vseh teh dobrotah pa seveda ne smejo manjkati sladke pregrehe, predvsem piškoti, medenjaki, potica in tudi šarkelj – ali njegova dvobarna različica: marmorni kolač. Oba veljata za tipični božični sladici, o tem, kako sta nastala, pa kroži na stotine različnih zgodb, ki vključujejo tako svete tri kralje kot tudi Rdečo kapico.
Top jedi, ki jih morate poskusiti med obiskom Dunaja
Ljubljano in Dunaj loči samo štiristo kilometrov poti, zato je avstrijska prestolnica v predbožičnem času že več deset let ena izmed najbolj priljubljenih izletniških destinacij vseh, ki uživajo v čarobnosti prazničnega vzdušja. A prestolnica naših severnih sosedov ni znana samo po enem izmed največjih predbožičnih sejmov; ponaša se tudi z bogato kulturno, zgodovinsko, trendovsko, nakupovalno in kulinarično ponudbo. In prav dunajski hrani bomo v nadaljevanju namenili nekaj več pozornosti.
Odlična jed za hladne dni
Pozimi se na naših jedilnikih pogosteje znajdejo jedi na žlico, torej razne enolončnice, golaži in raguji. In ker je takrat na udaru tudi naš imunski sistem, ki za krepitev potrebuje dodatne vitamine ter minerale, je pravi čas za pripravo in uživanje okusnega segedin golaža. Priljubljena jed iz kislega zelja in mesa izvira iz sosednje Madžarske, o njenem nastanku pa kroži več različnih zgodb. A ne glede na to, katera je prava, dejstvo je, da se je segedin skozi stoletja zapisal med legende in velja za zelo praktično jed, saj ga lahko skuhamo v velikih količinah in ga večkrat pogrevamo.
Tako se pripravita domače kislo zelje in repa
Naravni proces kisanja zelja in repe je bil nekoč nujno opravilo vsake domačije, saj je bil eden redkih načinov dolgoročnega shranjevanja zelenjave, prav tako pa so tudi že od nekdaj čislali zdravilne učinke kisanih živil. Danes je to opravilo vse manj prisotno, saj lahko kislo zelje in repo kupimo v vseh bolje založenih trgovinah. A številni kljub temu pravijo, da je doma narejeno še vedno najboljše, zato v nadaljevanju predstavljamo najbolj razširjene postopke kisanja zelja in repe.
Priljubljena domača jed na žlico
Kot napovedujejo vremenoslovci, se bomo morali od toplega vremena kmalu za nekaj časa posloviti, saj nas bo obiskala zima. Da vas prihodnjih nekaj mesecev zaradi mrazu ne bo preveč zeblo, se lahko pogrejete s slastnimi jedmi na žlico, tudi s tradicionalno joto, ki ni le izjemega okusa, temveč velja tudi za zelo zdravo slovensko jed.
Dobrote, ki ta vikend ne smejo manjkati na mizi
Smo v martinovem tednu, ko se po državi vrstijo slovesnosti ob krstu mladega vina, na mizi pa so skorajda obvezno perutnina, mlinci in rdeče zelje. A v preteklosti na ta praznik ni bila v ospredju žlahtna kapljica. Martinovo je namreč star poganski praznik, ki sega v čas pred Kristusom, ko so se poganski predniki v jesenskih slavjih zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa so prosili za obilje v prihodnjem letu. No, eno pa je vendarle ostalo enako: tudi takrat so se namreč mize šibile pod težo slastnih dobrot.
Prekmurski kruh, brez katerega ne mine nobeno slavje
V hladnih dneh ob obisku Pomurja srca gostov tradicionalnih domačij ogreje krušna peč, ki je v številnih družinah še danes izjemnega pomena, saj velja za kraj, kjer nastajajo okusne jedi izpod rok pridnih gospodinj. Med najbolj tipične in znane domače izdelke iz peči zagotovo sodi tudi vrtanek, ki se lahko pohvali z bogato in izjemno pestro zgodovino.
Te države so raj za ljubitelje zdrave hrane
Ljudje se vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane tudi na globalni ravni. Zavedanje o pomenu kakovostnih, lokalno pridelanih in sezonskih sestavin je na srečo vse večje, to pa obenem pomeni tudi, da zdravi obroki postajajo vse manj dolgočasni in enolični – inspiracijo namreč lahko črpamo praktično z vseh kontinentov sveta. Predstavljamo vam deset držav, katerih kulinarika temelji na zdravih jedeh, ki jih boste zlahka vključili v svoj jedilnik.
Hitro pripravljena jed božanskega okusa, ki jo pozna ves svet
Govedina Stroganov (ali Stroganoff) na prvi pogled ni nič drugega kot na trakove narezana govedina z gobami v omaki. Toda v resnici je veliko več kot to: nekoč je veljala za prestižno jed visokih slojev prebivalstva, v njej pa se prepletata rusko poreklo in francosko kuharsko znanje. Njeni začetki segajo v 18. stoletje, pohvali pa se lahko z izredno zanimivo 'življenjsko' zgodbo.
Znamenita jabolčna sladica, ki je nastala po nesreči
Pečena jabolka, karamela in krhko testo… To so besede, ki označujejo pito Tatin oziroma tarte Tatin, kot se sladica originalno imenuje. V osnovi je precej podobna klasični jabolčni piti, s to razliko, da se peče obratno - jabolka spodaj, testo zgoraj. Učinka na maslu in sladkorju karameliziranih jabolk najbrž ni potrebno podrobno razlagati. A najbolj zanimivo pri tej sladici je, da naj bi nastala po nesreči. Karkoli je že šlo narobe tisti dan okrog leta 1880 v hotelu Tatin - rezultat je bil fantastičen – in še danes je pita Tatin ena najbolj prepoznavnih francoskih slaščic, ki jih strežejo tudi v najbolj prestižnih restavracijah.
