Razlogov, zakaj bi morali regrat čim pogosteje uživati, je veliko. Na prvem mestu je zagotovo njegov zdravilen in blagodejen učinek na telo, na drugem mestu dostopnost, na tretjem pa vsestranska uporaba v kuhinji.
Regrat je odličen vir rudnin, hkrati pa je tudi splošno krepčilo, ki spodbuja delovanje jeter in drugih žlez, pripomore k boljši prebavi in presnovi ter pospešuje razstrupljanje. Lahko bi rekli, da je regrat prava vitaminska bomba, ki prenovi in poživi telo po zaspani in utrujajoči zimi.
V zdravilne namene lahko uporabljamo skoraj celotno rastlino, tako nadzemni kot tudi podzemni del. Listi in korenine so bogat vir vitaminov (A, B in C) in rudnin (še zlasti kalija). Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje. Cvetovi so bogati s kartenoidi, korenine pa med drugim vsebujejo tudi fruktozo in sladkor inulin. Grenak okus da regratu taraksin, ki ga je največ v belem mlečku. Zaradi njega lahko veliko regrata naenkrat in večkrat zapored učinkuje odvajalno.
Regrat v naravi raste skorajda povsod. Najdemo ga na travnikih, na krtinah, ob poteh in ob gozdnih robovih. Seveda je priporočljivo, da ga nabiramo daleč od prometnih cest in mest. Težko ga spregledamo, saj ima rastlina značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Nadzemne dele (zelene liste in socvetne popke) nabiramo pred cvetenjem (od začetka marca do sredine aprila), cvetne koške v času cvetenja (od sredine aprila do konca cvetenja), korenine pa maja, junija ali šele pozno jeseni. Seveda so najboljši mladi zeleni listi, v katerih je na začetku pomladi tudi najmanj grenčin. Ko regrat odcveti, se grenke snovi preselijo v liste, zdravilne pa v korenine.
V kuhinji je regrat zelo uporabna rastlina. Najbolj pogosto se uporabljajo listi in (neodprti) cvetni popki. Mladi (ali pa tudi starejši) listi se največkrat znajdejo v solatah, za kar so tudi najbolj primerni, saj jih je škoda kuhati ali kako drugače predelovati. V solati se poleg listov znajdejo tudi številni dodatki: popečeni ocvirki ali slanina, topel ali hladen krompir, trdo kuhana jajca, kuhan fižol ali čičerika, bučne golice, avokado ipd. Starejši listi, ki so prav tako primerni za uživanje, so nekoliko bolj grenki in trdi. Odlični so za pripravo juh, omak in sveže stisnjenih zelenjavnih sokov ali smoothijev. Lahko jih skuhamo na pari ali poparimo z vrelo vodo, da se zmehčajo in zabelimo z oljčnim oljem in česnom. Ali z ocvirki. Tudi neodprte socvetne popke lahko jemo surove, bodisi jih dodamo v solato, vložimo v kis ali pa skuhamo in zabelimo podobno kot starejše liste.
Ponujamo vam nekaj naših predlogov:
♦ regrat s slanino,
♦ regratova solata z jajci,
♦ očiščevalna zelena juha,
♦ regratova solata s panceto in vinaigretsko omako,
♦ regratova solata s krompirjem,
♦ polnozrnati špageti z regratom in pinjolami,
♦ omaka iz kopriv in regrata,
♦ solata iz regrata, leče in češnjevega paradižnika,
♦ rženi kruhek z regratovo skuto,
♦ testenine z regratovim pestom,
♦ zeleni smoothie.
Kot že omenjeno so, poleg listov in cvetnih popkov, užitni tudi cvetovi in korenina. Sveže cvetne listke lahko potrosimo po solat, uporabimo za dekoracijo jed ali pa iz njih pripravimo zelo okusen regratov žele, ki po okusu ne zaostaja za medom. Iz posušenih korenin in cvetov lahko pripravimo zelo okusen poparek - regratov čaj, iz zmletih praženih korenin pa kavi podobno zdravilno pijačo. Nekaj posebnega pa je zagotovo iz suhih cvetov pripravljeno regratovo vino, ki bi prav lahko obveljalo za daljnega sorodnika penine, saj se pri natakanju v kozarec rahlo peni.
Sedaj, ko smo vas opremili z vsemi potrebnimi informacijami, morate samo še počakati, da se zima dokončno poslovi, nato pa se odpravite v naravo in si regrat naberite na zalogo!
Preberite si še: Kako s hrano premagati pomladno utrujenost?
