"Nič ne bi bolj koristilo človeškemu zdravju in povečalo možnosti za preživetje na Zemlji kot evolucija k vegetarijanski dieti," je menil Albert Einstein.
Vegetarijanstvo je način prehranjevanja (in tudi življenja), pri katerem ne uživamo mesa in se izogibamo izdelkom živalskega izvora. Aminokisline v mesu začnejo razpadati neposredno po zakolu. Z mesom zaužijemo snovi, ki telo kisajo, kar lahko sproži številne zdravstvene težave. Razen tega z uživanjem mesa, ki ni pridelano ekološko, zaužijemo tudi hormone in zdravila, zaradi katerih so živali hitreje zrastle in so bile zaščitene pred boleznimi.
Včasih so bili le redki posamezniki vegetarijanci, večinoma iz verskih razlogov. Danes se med razlogi za vse večje število vegetarijancev navaja predvsem porast obolevnosti ljudi za različnimi civilizacijskimi boleznimi, ki so povezane z mesno prehrano, neodgovoren odnos do živali in obremenitev za okolje, ki ga predstavljajo velike farme (tovarne mesa).
Vegetarijanci zagovarjajo stališče, da je uživanje mesa slabo za naše zdravje in je (so)krivo za nastanek različnih sodobnih bolezni: rak, sladkorna bolezen, osteoporoza, debelost, artritis, srčne bolezni. Ljudje iz različnih razlogov sprejmejo odločitev, da se ne bodo več prehranjevali s hrano živalskega izvora: zdravstvenih (ker so zboleli ali ker ne želijo zboleti), etičnih (ker ne želijo, da bi zaradi njih v neznosnih razmerah živele in umirale živali), ekoloških (ker je intenzivna pridelava mesa eden najhujših virov onesnaževanja okolja), verskih ali filozofskih.
Beseda “vegetarijanstvo" izhaja iz latinske besede vegus (čil, zdrav). Obstaja več vrst vegetarijanstva. Najbolj razširjene so:
lakto vegetarijanstvo: poleg hrane rastlinskega izvora uživamo tudi mlečne izdelke;
ovo vegetarijanstvo: poleg hrane rastlinskega izvora uživamo tudi jajca;
lakto-ovo vegetarijanstvo: poleg hrane rastlinskega izvora uživamo mlečne izdelke in jajca.
Po mnenju Ameriške dietične zveze in Dietetikov Kanade vegetarijanske diete ponujajo raznolike prehranske koristi, saj je to prehrana z manj nasičenimi maščobami, holesterola in živalskih beljakovin, vsebuje pa več ogljikovih hidratov, vlaknin, magnezija, kalija, vitamina B9 (folna kislina), antioksidantov, vitamina C in E. Vendar pa je treba v vegetarijanski prehrani živila izbirati zelo pazljivo, da zagotovimo telesu vse potrebne snovi. Potrebam po beljakovinah zadostimo z uživanjem soje in sojinih izdelkov, stročnic, oreškov, sezama in drugih semen. Na splošno vegetarijanska prehrana vsebuje več vitaminov in mineralov kot mesna, ker vsebuje več žitaric, stročnic, oreščkov, sadja in zelenjave. Manj kot v mesni prehrani pa je proteinov, nasičenih maščob, dolgoverižnih n-3 maščobnih kislin, retinola, vitamina B12 in cinka, zato nekateri vegetarijanci uživajo prehranska dopolnila.
