Makrobiotika je način prehranjevanja, pri katerem uživamo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. V manjših količinah so dovoljene tudi ribe.
Jang je krčenje, čas, notranje, navzdol. Vir sodobnih civilizacijskih bolezni naj bi bilo preveč jina. Ravnovesje popravimo tako, da jemo več tega, kar nam manjka, in manj tistega, česar imamo že tako preveč. Zelo bolnim je učitelj makrobiotike Georges Ohsawa priporočal, da vsaj mesec dni jedo skoraj izključno žita (riž, proso, ajdo, pšenico) z do 10 % jang zelenjave.
Sagen Išizuka, vojaški zdravnik, je v 19. stoletju postavil temelje o prehrani in zdravilstvu, ki temeljijo na izročilu Daljnega vzhoda o prehranjevanju. Njegovo zdravljenje temelji na petih osnovnih načelih:
- hrana je temelj zdravega in srečnega življenja;
- osnovni kemični prvini v hrani sta natrij in kalij, ki se medsebojno dopolnjujeta in si nasprotujeta ter odločilno vplivata na krepčilno-svežilno kakovost hrane;
- žito je glavno človekovo živilo;
- hrana naj ne bo osiromašena (prečiščena), temveč celostna in naravna;
- izbirati je treba sezonsko in lokalno hrano, torej živila iz okoliških krajev v skladu z letnim časom.
Zelo pomembno je tudi, da hrano temeljito prežvečimo, da se prepoji s slino, ker se prebava začne v ustih. Zadnji obrok pojemo tri ure pred spanjem.
- polnovredna žita v zrnju (pšenica, rjavi riž, prosena kaša, oves, rž, koruza, ječmen, pira, ajdova kaša itd.), ki zavzemajo največji delež: od 50 do 60 % živil;
- juhe, pripravljene z zelenjavo, algami (vakama, komba) in stročnicami, začinjene z začimbami (miso, soja, tamarij) in z morsko soljo: od 5 do 10 % živil;
- sezonska zelenjava, po možnosti naravno pridelana: zelena listnata zelenjava (zelje, ohrovt, por, gorjušica, peteršilj, vodna kreša, bučke, brokoli, buče, cvetača, čebula, repa itd.), ki se pripravlja na različne načine: pari, kuha, duši, praži. V dnevni količini hrane zavzema od 20 % do 30 % delež;
- stročnice (azuki, čičerika, rjava leča), izdelki iz soje (tofu, tempeh) in morske alge (nori, vakama, kombu, hiziki, arame): od 5 do 10 % živil.
Vsak dan naj bi pili bančaj, napitek iz praženega rjavega riža in praženega ječmena. Začimbe uporabljamo v zmernih količinah: neosiromašena morska sol, miso, sojo in tamari. Olje za kuhanje naj bo le rastlinsko in neprečiščeno. Občasno so dovoljene ribe in morska hrana, npr. sveže, nemastne bele ribe enkrat do dvakrat na teden (kambala, polenovka, morski list). Bolj mastne, rdeče, plave ribe ter školjke in rake uživamo bolj poredko. Sadje uživamo le občasno, od dva- do trikrat na teden, a nikoli sveže, pač pa sušeno ali kuhano. Sadje naj bo sezonsko in pridelano ekološko. Za prigrizke lahko jemo semena in jedrca; sladice iz kakovostnih sestavin in brez jajc, prečiščene moke ali mlečnih izdelkov in slajene z žitnimi sladili pa le enkrat tedensko.
Makrobiotska prehrana kot del zdravega načina življenja, skupaj z zmerno in stalno fizično aktivnostjo, izogibanjem stresu, kemikalijam in elektromagnetnemu sevanju, bi lahko bila učinkovita metoda za preprečevanje civilizacijskih bolezni (debelost, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in raka).
