Čičerika je odličen vir beljakovin in rudnin, zato je še zlasti primerna za športnike, vegetarijance in sladkorne bolnike. Zaradi številnih pozitivnih učinkov na telo pa naj se večkrat znajde tudi na naših krožnikih!
Čičerika izvira iz Azije, vendar je danes največ pridelajo in uporabljajo v Mehiki, Indiji, Španiji in deželah Bližnjega vzhoda, kjer sodi med temeljna živila. Raste kot stročnica v kratkih strokih z enim do tremi semeni, ki so malo večji od graha. Zgrbančena, neenakomerno okrogla semena so rumene barve in izrazito orehastega okusa.
Suha zrna vsebujejo do 25 % beljakovin, veliko rudnin (kalcij, železo, magnezij, kalij in fosfor), od 50 do 60 % ogljikovih hidratov in približno 5 % maščob. Čičerika je zelo zdravo živilo, saj čisti prebavila in spodbuja delovanje ledvic (iz telesa odvaja vodo). Zaradi visoke vsebnosti beljakovin pomaga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Prav tako tudi ne vsebuje škodljivega holesterola, temveč ga celo pomaga zniževati! Čičerika pa srcu ne koristi zgolj z zniževanjem holesterola, temveč tudi z visoko vsebnostjo folne kisline in magnezija. Če v telo vnesemo primerno količino folne kisline, lahko za 10 % zmanjšamo verjetnost za srčni infarkt. Skodelica kuhane čičerike pa telo oskrbi s kar 70 % priporočene dnevne količine folne kisline. Poleg vsega omenjenega čičerika vsebuje tudi veliko vlaknin in ima nizek glikemični indeks, zato nas za dolgo časa nasiti in napolni z energijo!
Čičerika je zaradi velike vsebnosti beljakovin odličen nadomestek mesa in se pogosto uporablja v vegetarijanski prehrani. Za maksimalen izkoristek beljakovin iz čičerike je priporočljivo, da jo kombiniramo s polnozrnatimi žiti ali polnozrnatimi izdelki (npr. polnovredne testenine).
Uporaba v kulinariki
Za pripravo jedi lahko uporabljamo suha zrna, kuhano čičeriko v pločevinki ali čičerikino moko, ki se navadno uporablja za pripravo kolačev ali kruha. V primeru, da se odločimo za uporabo suhe čičerike, se moramo držati nekaj osnovnih priporočil: ►Suha zrna dolgo časa namakamo (od 8 do 12 ur) v zadostni količini hladne vode. ►Vodo, v kateri smo čičeriko namakali, obvezno odlijemo, da odstranimo naravne toksične spojine, ki so se med namakanjem izločile iz zrn. Pred kuhanjem namočena zrna temeljito operemo. ►Namočena zrna v sveži vodi kuhamo vsaj eno uro oziroma toliko časa, da se povsem zmehčajo. ►Priporočljivo je, da čičeriko kuhamo skupaj z lovorjevim listom, kumino, šetrajem, česnom, algo kombu in /ali janežem, da nekoliko omilimo tvorbo plinov v prebavilih po zaužitju. ►Posebne snovi, ki jih najdemo tudi v nekaterih drugih stročnicah, zavirajo telesno presnovo beljakovin, zato moramo zrna čičerike vedno dobro prekuhati.