Ko nas ujamejo virusi, nam pogosto niti ni do hrane. A takrat se je bolje vsaj prisiliti, da kaj pojemo, saj s tem telesu pomagamo pri boju z boleznijo. Pri tem pa je seveda dobro vedeti, kaj smemo jesti in seveda tudi čemu se je med prehladom bolje izogniti. Samo tako se bomo namreč počutili bolje ter bomo tudi prej ozdraveli.

Hladnejši del leta je čas za hrano, ki smo jo pridobili s procesom fermentacije. Pri nas je najbolj znano kislo zelje. Letos pa lahko posežemo še po malo bolj eksotičnih fermentiranih živilih, kot je korejski kimči ali japonska miso pasta. S fermentacijo so že naši daljni predniki shranjevali hrano v tem delu leta, ko je sveže manj. A pomembneje je, da zaradi tega procesa ta dejansko postane bolj zdrava. To pa zato, ker vsebuje probiotične bakterije.

Pastinak je tista zelenjava, ki na tržnici pogosto stoji poleg korenja in je tudi videti kot njegova brezbarvna različica. A čeprav tudi je sorodnik korenja in ga je mogoče pripravljati na zelo podoben način, je vseeno povsem drugo živilo, ki ima tudi svoje lastnosti. Predstavljamo ga, ker je ravno nastopil njegov čas.

To ni zelenjava, ki bi spadala med najbolj priljubljene, kar pa bi se moralo spremeniti, saj gre za izjemno živilo. Brstični ohrovt je res zdrav, vsebuje pa tudi ogromno hranil, ki jih potrebujemo. Poleg tega gre za nizkokalorično živilo, ki si ga torej brez skrbi lahko privoščijo tudi tisti, ki poskušajo izgubiti kakšen kilogram.

Vsi vemo, da je treba za zajtrk in kosilo pojesti več, za večerjo pa manj. A kaj to dejansko pomeni? Kaj je ravno prav? Kaj pa je preveč? In katera živila izbrati? Za pojasnilo smo prosili prehransko strokovnjakinjo Karlo Klander, ki nam je dala tudi nekaj predlogov jesenskih zdravih obrokov.

Fižol je izredno zdravo in hranljivo živilo, hkrati pa je cenovno tudi zelo dostopno. Obstaja več različnih vrst in čisto vse so odličen vir beljakovin, mineralov, antioksidantov ter prehranskih vlaknin. A treba je vedeti, da je fižol nepopoln vir beljakovin. Kar pa ni tako slabo, kot se sliši. Le vedeti je treba, kako ga kombinirati.

Če se želimo razstrupiti, bi pravzaprav najprej morali pomisliti, ali uživamo kakšna živila, ki bi se jim bilo bolje vsaj za nekaj časa odreči. To pa so vsa predelana živila, sladkarije, bela moka, predelane maščobe ... našteva prehranska strokovnjakinja Karla Klander. Nekaj časa lahko uživate tudi manj mleka in mlečnih izdelkov ter glutena. Katera živila pa bi morali vključiti v svoj jedilnik?

Veliko ljudi ve, da naj bi bilo bolje posegati po živilih, ki imajo nižji glikemični indeks. Pa je to povsem res? Lubenica denimo spada med živila z visokim glikemičnim indeksom. Mar to pomeni, da ni zdravo, če jo uživamo? S takšnimi vprašanji smo se obrnili na prehransko strokovnjakinjo Mojco Cepuš, ki nam je razložila, zakaj lahko po lubenici vsekakor posežemo brez skrbi in zakaj ima včasih čokoladka celo nižji glikemični indeks od sadja, čeprav to seveda še ne pomeni, da je bolj zdrava.

Hiter tempo življenja in ogromna izbira nezdrave hrane, prilagojene temu, da jo užijemo hitro in enostavno. To sta dva glavna razloga, zakaj ima danes toliko ljudi težave s prebavo. A te je mogoče premagati, če začnete posegati po bolj uravnoteženi, lokalni, sezonski in seveda naravni hrani. Poglejmo si, katera živila bi morali izbrati.

Okusna sladica v kozarcu, ki jo lahko pripravite vnaprej.

Odlična ideja za zdrav, okusen in hranljiv jesenski obrok.

Zdrav namaz, poln hranljivih sestavin.

Beljakovinsko bogata solata, s katero lahko popestrite sendviče in zavitke.

Zdravo in opojno dišeče pecivo za lep začetek dneva.

Zimzelena klasika, ki blagodejno deluje na želodec.