V obdobju povečanega stresa telo črpa zaloge nekaterih vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi. Raziskave so pokazale, da se tudi pri ljudeh, ki se pravilno prehranjujejo, ob koncu napornega in stresnega dne raven določenih vitaminov in mineralov v krvi zmanjša tudi do 33 odstotkov. Dolgoročno ta primanjkljaj oslabi imunski sistem in odpira vrata mnogim boleznim (od običajnega prehlada do srčnih obolenj in celo do raka). Če ne želimo zboleti, je dobro, da se poleg počitka in veliko gibanja, v boj s stresom podamo tudi z ustrezno prehrano. Ustrezna prehrana nam lahko pomaga na več načinov:
♦ poveča raven serotonina, ki deluje pomirjajoče;
♦ zniža raven stresnih hormonov adrenalina in kortizola;
♦ dviguje imunskih sistem in
♦ znižuje krvni tlak.
Glavno pravilo pri prehrani, ki pomaga proti stresu, je, da se izogibamo takšni hrani in pijači, ki močno vpliva na razpoloženje. Zato je pomembno, da se v stresnih obdobjih odrečemo kavi, sladkim jedem, alkoholu, preveč slani in začinjeni hrani ter jedem iz enostavnih hidratov. Kaj pa je priporočljivo zaužiti?
Ste vedeli, da zdravi ljudje, ki so bili izpostavljeni virusu, veliko hitreje zbolijo, če so pod stresom? Zato je pomembno, da v obdobjih stresa zaužijemo veliko antioksidantov, ki jih najdemo v večini sadja! Najučinkovitejši antioksidant je v vitaminu C, vitaminu E, vitaminu A in beta keratinu. Vitamin C znižuje raven stresnih hormonov in krepi imunski sistem. Poleg tega tudi znižuje krvni tlak in preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj. Veliko vitamina C najdemo v papriki, šipku in citrusih.
Zelo učinkovit v boju s stresom je tudi vitamin B, ki ga najdemo v mleku, mlečnih izdelkih, mesu, jajcih, bananah in polnozrnatih izdelkih. Vitamini skupine B vplivajo na količino serotonina in dopamina, zato lahko pomanjkanje teh vitaminov povzroči nihanja v razpoloženju, napetost, utrujenost in brezvoljnost. Največji vpliv imajo vitamini B3, B6 in B12.
Pomembno je tudi, da v stresnih obdobjih zaužijemo veliko magnezija, kalija, kalcija in železa. Še zlasti je pomemben magnezij, ki vpliva na uravnavanje napetosti, saj preprečuje visok pritisk. Magnezij potrebujemo tudi za presnovo, stabiliziranje živčnega sistema in za mišice. Zadostna količina magnezija poskrbi, da se lažje spopadamo s stresom in vsakodnevnimi obremenitvami, naši možgani pa tudi hitreje delujejo. Magnezij najdemo v listnati zelenjavi, polnozrnatih žitnih izdelkih, oreških, stročnicah, kakavu, ribah, školjkah, bananah, ipd.
Omega-3 maščobne kisline imajo skorajda nešteto pozitivnih učinkov na naše zdravje. Koristne so za srce in ožilje, krepijo imunski sistem in delujejo celo proti rakavim obolenjem. Proti stresu delujejo tako, da uravnavajo količino adrenalina in kortizola v telesu. Omega-3 maščobne kisline najdemo v ribah (zlasi losos, skuše in sardine), lanenem semenu in rastlinskem olju.
S primerno prehrano lahko stres vsaj omilimo, če že ne preprečimo. Zato v tednih, za katere vemo, da bodo med bolj napornimi, že vnaprej razmislimo, s katerimi jedmi bomo pomagali svojemu telesu. Navodila za protistresno prehrano so zelo enostavna: jejte manj, manjkrat na dan, čimbolj enostavno in izbirajte zdrava živila. V pomoč smo v fotogaleriji zbrali nekaj "superživil", s pomočjo katerih bo boj proti stresu potekal lažje in hitrejše.
- FOTO: iStockphoto
- FOTO: iStockphoto
- FOTO: iStockphoto
- FOTO: Thinkstock
- FOTO: iStockphoto
