Dan je zdravo začeti z zajtrkom, pred kosilom pa se je dobro okrepčati še z malico. Priporočljivo in tudi zdravo je, da večino hrane pojemo v prvem delu dneva, ko naše telo tudi potrebuje največ energije. Ponoči se je postilo in jemalo energijo iz svojih zalog, ki jih je treba dopoldne zopet napolniti. Navadite se torej čim več pojesti za zajtrk, malico in kosilo. Tako boste preprečili napade lakote v večernih urah, ko telo načeloma ne potrebuje več veliko hrane.

Pozimi se še kako prileže krožnik tople enolončnice. In v naših krajih je ena od sestavin, ki jo enolončnici pogosto dodamo, ješprenj. Ričet z ješprenom pravimo temu staremu kmečkemu receptu, ki je upravičeno še danes pogosto na mizi. Ješprenj je oluščen ječmen in zaradi tega spada med predelana oziroma rafinirana žita, vendar je od vseh predelanih žit najbolj zdrav. Pozitivna stran pa je tudi ta, da se v primerjavi z ječmenom veliko hitreje skuha.

Če ne uživate glutena, v svojo prehrano vključite ajdo. Čeprav jo pripravljamo podobno kot žita, to v resnici ni, saj spada skupaj z amarantom in kvinojo med tako imenovana neprava ali psevdo žita. Pohvali se lahko z veliko minerali in antioksidanti, izjemna je za srce ter nam daje energijo.

Želite izgubiti kak odvečen kilogram? Napaka, ki jo delajo mnogi, je, da izpuščajo zajtrk. Mislijo, da bodo tako v dnevu zaužili manj kalorij. A zgodi se ravno nasprotno. Zvečer, ko bi morali pojesti le še kakšno zelenjavno juho, dobijo nezadržno željo, da izropajo hladilnik. Da bi to preprečili, začnite dan z zajtrkom. Naj pa ta vsebuje zdrava živila, ki vam bodo pomagala doseči cilj.

Zagotovo vas je veliko takih, ki si ne znate predstavljati življenja brez kruha. A če se želite znebiti odvečnih kilogramov ali ste občutljivi, morda celo alergični na gluten, je dieta brez navadnega kruha nuja. Na srečo je še veliko drugih kulinaričnih možnosti, s katerimi lahko pričnete dan.

Vsi vemo, da je treba za zajtrk in kosilo pojesti več, za večerjo pa manj. A kaj to dejansko pomeni? Kaj je ravno prav? Kaj pa je preveč? In katera živila izbrati? Za pojasnilo smo prosili prehransko strokovnjakinjo Karlo Klander, ki nam je dala tudi nekaj predlogov jesenskih zdravih obrokov.

Veliko ljudi ve, da naj bi bilo bolje posegati po živilih, ki imajo nižji glikemični indeks. Pa je to povsem res? Lubenica denimo spada med živila z visokim glikemičnim indeksom. Mar to pomeni, da ni zdravo, če jo uživamo? S takšnimi vprašanji smo se obrnili na prehransko strokovnjakinjo Mojco Cepuš, ki nam je razložila, zakaj lahko po lubenici vsekakor posežemo brez skrbi in zakaj ima včasih čokoladka celo nižji glikemični indeks od sadja, čeprav to seveda še ne pomeni, da je bolj zdrava.

Amarant v našem delu sveta poznamo le kratek čas. A v srednji in južni Ameriki je bil že za Inke, Maje in Azteke eno najpomembnejših živil v njihovi prehrani. Današnje študije potrjujejo, da so imeli prav, da so tako cenili to žito, ki pa pravzaprav sploh ni žito, temveč seme rastline, ki nosi isto ime. Med žita ga uvrščamo zato, ker ga v prehrani uporabljamo na podoben način.

Čeprav so kvinojo poznali in uživali že stari Inki, jo pri nas poznamo šele nekaj let. Ker gre za zelo zdravo, z beljakovinami in rudninami bogato živilo, je priporočljivo, da jo uživamo čim pogosteje. Primerna je tako za sladkorne bolnike in ljudi s celiakijo, kot tudi tiste, ki bi radi izgubili nekaj odvečnih kilogramov.

Proso je izjemno zdravo in vsestransko uporabno žito. Še zlasti blagodejno vpliva na prebavo in odvajanje vode iz telesa, zato je prav, da se večkrat znajde na našem jedilniku. Ker ne vsebuje glutena, ga lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Izvrstna jed iz pečice, katere priprava vam ne bo vzela več kot 10 minut.

Popolna sladica za sladek uvod v veseli december.

Zdravo in opojno dišeče pecivo za lep začetek dneva.

Dišeča dobrota iz zakladnice preprostih domačih receptov.

Osvežilna poletna sladica, ki jo pripravite hitro in brez peke.

Odlična poletna jed, v kateri boste porabili veliko zelenjave z vrta.