Jajca so bogata s holesterolom, kar se je dolgo časa povezovalo z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Vsebujejo pa tudi ključne beljakovine in vitamine.
V raziskavi so skoraj devet let preučevali pol milijona zdravih odraslih, starih od 30 do 79 let. Ugotovili so, da je dnevno uživanje jajc povezano z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni pri posameznikih v primerjavi s tistimi, ki jajc niso jedli.
Kot je še izpostavila kitajsko-britanska znanstvena ekipa, je bilo tveganje za hemoragično možgansko kap med uživalci jajc manjše za 26 odstotkov. Dnevno uživanje jajc je bilo povezano tudi z 18 odstotkov manjšim tveganjem za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni in 28 odstotkov manjšim tveganjem za smrt zaradi hemoragične možganske kapi.
A strokovnjaki, ki niso sodelovali v študiji, so ocenili, da njene ugotovitve ne dokazujejo, da uživanje jajc aktivno zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni. "Pomembna omejitev te študije je, da so bili ljudje, ki so redno jedli jajca, veliko premožnejši od tistih, ki so se jim izogibali," je komentiral strokovnjak za prehrano z londonskega univerzitetnega kolidža Tom Sanders.
"Ravni kapi na Japonskem, v Avstraliji, Severni Ameriki in Evropi že desetletja dejansko upadajo, razlog za to pa ostaja nejasen, a bi lahko bil povezan s povečevanjem obilja," je dodal.
Strokovnjak za kardiologijo Gavin Sandercock z univerze v Essexu pa je ocenil, da bi bilo na podlagi takšne študije nespametno trditi, da so jajca dobra ali slaba, saj je način prehranjevanja nekaj veliko zapletenejšega kot zgolj izpostavljanje enega vira hrane, kot so jajca.
Revija Heart je ob tem objavila tudi študijo, iz katere izhaja, da imajo ljudje, ki na delo hodijo peš oz. se vozijo s kolesom, za 11 odstotkov manjše tveganje za srčno-žilne bolezni in kap kot tisti, ki se vozijo z avtomobilom. Tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni je bilo med prvimi skoraj za tretjino manjše, še izhaja iz študije, ki so jo sedem let izvajali med več kot 350.000 Britanci.
Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrti in invalidnosti v svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacija vsako leto zaradi srčno-žilnih bolezni umre okoli 17,7 milijona ljudi, kar je skoraj tretjina vseh smrti na svetu. Osemdeset odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni povzročijo srčni infarkti in možganske kapi.
Tveganje povečujejo kajenje, nezadostna telesna dejavnost ter nezdrava prehrana z visoko vsebnostjo soli ter malo svežega sadja in zelenjave.
