Delovanje možganov je močno povezano z zaužito hrano. Raziskave so pokazale, da smo lahko celo za 200 odstotkov bolj produktivni, če vemo, katero gorivo potrebujejo možgani za svoje delovanje. Vlaknine in naravni sokovi na primer pozitivno delujejo na naš kratkoročni in dolgoročni spomin ter hitrost razmišljanja. In kaj še vse imajo naši možgani radi?
Mogoče boste presenečeni, ampak prvi odgovor je: maščobe. V možganih je namreč kar 60 odstotkov maščob! Kar možgani potrebujejo, niso preproste maščobe, ki jih najdemo v večini živil, temveč omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah. Zato si lahko za kosilo pripravimo lososa z zelišči ali hladni ribji pladenj. Za večerjo pa pečeno skušo z zeleno omako ali preprosto postrv v foliji. Omega-3 maščobne kisline delujejo na možgane tako, da smo zmožni hitreje razmišljati. Med zdrave maščobe spada tudi ekstra deviško olivno olje, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami, vitaminom E in A. Olivno olje lahko vključimo v jedilnik že zjutraj tako, da si pripravimo bruskete s paradižnikom in rukolo ali bakalar. Pri izbiri olja upoštevamo samo to, da je resnično kakovostno in da so oljke hladno stiskane!
Poleg maščob možgani za svoje delovanje potrebujejo tudi zelenjavo oziroma vitamine in minerale, ki jih vsebuje zelenjava. Z zeleno zelenjavo, kot so solata, blitva ali zelje (tudi kislo zelje), človeški živčni sistem dobi visokovredne snovi in vlaknine. Da ubijemo dve muhi na en mah, dodamo k zeleni zelenjavi še malo omega-3 maščobnih kislin in naredimo dvojno korist. Tako si lahko pripravimo solato iz lososa, mete in blitve. Zelje najdemo tudi v tradicionalni slovenski joti, balkanski sarmi in juhi z Daljnega vzhoda. Torej zdravje za možgane prihaja iz vseh kultur, jedi moramo le malenkost potlačiti skozi naše cedilo izbirčnosti in razsodnosti. Če malo povečamo izbor, za možgane pomembne snovi vsebujejo tudi šparglji, kalčki, mlada špinača in redkvice. Redkvice lahko zaužijemo že za zajtrk na slastnem kosu sosedovega peciva.
Pozabiti ne smemo niti na mleko in mlečne izdelke. Ti vsebujejo aminokisline in laktozo, surovine, ki so pomembne za naše sive celice. Tako kot rastlinske beljakovine iz soje (tofu, sojino mleko), pšeničnih kalčkov, graha in leče, tudi aminokisline iz mlečnih izdelkov dolgoročno povečujejo koncentracijo. Iz soje lahko hitro pripravimo nadvse okusen sufle, ki nas bo očaral tudi s svojim lepim videzom! Grah kombiniramo s kokosom in dobimo še eno privlačno ter zdravo jed, ki bo koristila našim službenim ali šolskim "brainstormingom".
FRUKTOZA, FRUKTOZA IN FRUKTOZA
Še ena skupina koristnega "možganskega goriva" je sadje, ki vsebuje fruktozo, ki da možganom energijo za intelektualno in fizično delo. Sadje vsebuje tudi veliko vitamina C in sokov, ki so bogati z vitamini, minerali, sadnimi kislinami in eteričnimi olji. Za borovnice in pomaranče je celo dokazano, da zmanjšujejo demenco in izboljšajo razmišljanje. Boljše kot gojene sorte so divje borovnice, ki vsebujejo tudi veliko koristnih antioksidantov, zato ne odlašajte in si zjutraj pripravite borovničev smooothie ali sadni lonček z jogurtom.
Pozabiti ne smemo niti na vodo, saj je izredno pomembna za optimalno izmenjavo snovi! NIKAKOR pa ne smemo pozabiti deliti svojega znanja in izkušenj s svojimi najbližjimi! Zato se nam pridružite tudi na Facebooku in ostanite v koraku z informacijami o hrani in njenem vplivu na naše telo! Ste se nam že pridružili na facebooku? To lahko storite s klikom na
