Dieta

Mediteranska dieta

Bi radi znižali tveganje za nastanek bolezenskih stanj in vzdrževali zdravo telesno težo?

03. 06. 2011 13.13

V medijih pogosto zasledimo izraz „mediteranska“ ali „sredozemska dieta“, vendar je takšno poimenovanje napačno, saj imajo diete večinoma določen časovni okvir, zamajejo stabilnost našega organizma in obljubljajo čudeže v kratkem času. Sredozemska dieta pa ni kakšna posebna dieta, ampak življenjski način prehranjevanja prebivalcev Sredozemlja (Italijani, Grki, ...).

Različne študije so pokazale, da sredozemska prehrana koristi zdravju. Ljudje, ki se tako prehranjujejo, so, glede na izsledke raziskav, bolj zdravi in precej vitkejši od svetovnega povprečja. Mediteransko prehranjevanje niža tveganje za nastanek več bolezenskih stanj, kot na primer diabetesa, debelosti in visokega krvnega tlaka.
Ključ sredozemske prehrane je v uživanju večjih količin zelenjave, sadja, oljčnega olja (pa ne najcenejšega), oreščkov, testenin, rib in malo rdečega mesa. Priporoča pa se tudi kozarec rdečega vina na dan.
Uživanje večjih količin testenin je morda v nasprotju s priporočili zdrave prehrane, vendar so testenine večinoma problematične le zaradi tega, ker jih pojemo več, kot bi smeli, serviramo pa jih s težkimi omakami. Italijani testenine in drugo hrano, bogato z ogljikovimi hidrati, vedno kombinirajo s pustimi beljakovinami. Zmernost je ključ, vendar če ne gre zmerno, pa raje uporabimo polnozrnate testenine. Sicer so res nekoliko dražje, ampak jih navadno pojemo precej manj kot navadnih testenin iz pšenične moke. Torej, če jih pojemo manj, jih imamo za dalj časa in s finančnega stališča je situacija izenačena.

Testenine lahko pripravimo kot solato z zelenjavo, s pustim piščančjim mesom ali morskimi sadeži ter z lahkimi paradižnikovimi in zelenjavnimi omakami.Čar mediteranske prehrane je tudi v tem, da so obroki izjemno lahki za pripravo ter iz čim bolj naravnih in kar najmanj predelanih sestavin, iz katerih lahko delamo čudeže.

Kot že omenjeno, obroki vsebujejo zelo malo rdečega mesa in več pustega mesa in morske hrane. Obstaja mnogo načinov za pripravo rib – od pečenja, kuhanja, v juhah, omakah, do enolončnic in solat. Izogibati se moramo zamrznjenim ribam in ribam v težkih omakah. Če se le da, vedno uporabimo čim bolj sveže ribe.

Mediteranska prehrana tudi ne omeji popolnoma vnosa maščob, saj niso vse maščobe slabe. Dobre maščobe najdemo v oljčnem olju, oreščkih (mandlji, lešniki, orehi ...) in ribah. Takšne maščobe ne obremenijo ožilja in ne pospešujejo bolezni srca. Pretiravati pa ne smemo ne z oljem ne z oreščki, saj vsebujejo veliko kalorij. Dovoljena količina oreščkov je za eno pest na dan, vsekakor pa se moramo izogibati soljenim in sladkim oreščkom.
Pri mlečnih izdelkih pa je bolje izbrati posneto mleko, jogurte brez maščobe in nemastne sire.

Vendar ne smemo pozabiti, kar nam že ptiči čivkajo: za vitkost in vitalnost je potrebno tako gibanje kot zmerna prehrana. Tudi mediteranski način prehranjevanja vam ne bo pomagal, če boste pretiravali z obroki. Če pa se odločite za mediteranski način prehranjevanja, pojejte več solat, sadja in zelenjave, žitaric in polnozrnatih izdelkov in uporabljajte čim več dobrih maščob.