Na spletni strani strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko preberemo, da bi morali večkrat na dan jesti kruh, žita, testenine, riž in krompir, sadje in zelenjavo ter čim manjkrat maščobe in izdelke, ki vsebujejo maščobe. Posegali na bi po posnetem mleku, manj mastnih mlečnih izdelkih in pustih vrstah mesa. Vse to spominja na staro prehransko piramido, po kateri naj bi kar polovico dnevnega vnosa energije predstavljali ogljikovi hidrati, maščobe, ki so jih zmotno povezovali s srčno-žilnimi boleznimi, pa so bile na njenem vrhu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2014 postregel s prenovljeno prehransko piramido, katere temelje predstavlja tekočina, sledita sadje in zelenjava, nato žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila ter meso, ribe, mleko in mlečni izdelki. Tik pod vrhom piramide so maščobe, ki naj bi jih uživali v manjših količinah, na vrhu piramide pa so sladkor, marmelada, prelivi, paštete, čokolada, keksi, sladoled ipd.

Švedska je leta 2008 kot prva začela spodbujati LCHF dieto, svojo odločitev pa je utemeljila s številnimi študijami, ki so potrdile njene pozitivne učinke na zdravje. Potrdile so jo kot najbolj učinkovito pri izgubi telesne teže in boju proti sladkorni bolezni tipa 2. Poleg tega lahko odpravi simptome razdražljivega črevesja, odvisnost od sladkorja, migrene, refluks in sindrom policističnih jajčnikov. Raziskali so tudi njen vpliv na lepšo kožo, nižji krvni pritisk, povečano plodnost ter boljše psihično stanje pri depresiji, anksioznosti in bipolarni motnji. Keto dieto so denimo že leta 1920 predpisovali bolnikom z epilepsijo.

Če ogljikovih hidratov zaužijemo preveč, se prekomerna energija pretvori v maščobo, ki se shranjuje v našem telesu. Ob tem se sprošča inzulin in če je njegova raven nenehno povečana, postanemo odporni nanj in lahko zbolimo za sladkorno boleznijo tipa 2. LCHF dieta že v samem imenu ponuja rešitev tega problema, saj predpisuje minimalen vnos sladkorjev in škrobnatih živil, s čimer lahko uravnavamo krvni sladkor in zmanjšamo vrednosti inzulina.

Če na dan zaužijemo manj kot 20 gramov ogljikovih hidratov, potem smo na keto dieti. Takrat začnemo namesto ogljikovih hidratov oziroma glukoze, kot primarnega vira energije izkoriščati maščobo oziroma ketone. Stanje ketoze lahko prepoznamo po tem, da dlje časa zdržimo brez obroka in nimamo napadov lakote. Takrat lahko začnemo izvajati tudi prekinitveni post, ko vse dnevne obroke zaužijemo v osmih urah, nato se postimo, kar ima prav tako pozitiven učinek na naše zdravje. Denimo preskočimo zajtrk in jemo od 12. do 20. ure.

► Meso: Govedina, svinjina, perutnina, jagnjetina, kozje meso, divjačina, … Ni se treba izogibati maščobi ali koži. Najboljše je meso pašnih živali.
► Ribe in morski sadeži: Najboljša izbira so divje ribe.
► Jajca: Najboljša izbira so jajca proste reje.
► Maščobe: Olivno olje, avokadovo olje, olje makadamije, svinjska mast, gosja ali račja mast, maslo, ghee (prečiščeno maslo), kokosova maščoba.
► Zelenjava z malo ogljikovimi hidrati: Solata, blitva, listnati ohrovt, špinača, šparglji, kumare, kitajsko zelje, bučke, stebla zelene, brokoli, cvetača, zelje, zeleni fižol, brstični ohrovt, korenina zelene, por, buče, čebula, česen, koleraba, gobe, paradižnik, paprika, jajčevci.
► Mlečni izdelki: Naj bodo polnomastni. Siri, smetana, kisla smetana, navaden in grški jogurt. Pozor, mleko vsebuje veliko ogljikovih hidratov.
► Oreščki in semena: Mandlji, lešniki, orehi, arašidi, bučna semena so super izbira za prigrizek. Uživamo lahko tudi pinjole, makadamijo, sončnična semena, konopljina semena, lanena semena. Pistacije občasno.
► Sadje: Dovoljeno je vse iz skupine jagodičevja, torej maline, robide, jagode, borovnice, poleg teh še slive, klementine, kivi, češnje, melone. Sadje ne bi uživali vsak dan in še to v majhnih količinah. Avokado je vedno odlična izbira.
► Čokolada: Mora vsebovati najmanj 70 odstotkov kakavovih delcev.
► Pijača: Voda, občasno kava in čaj, ob posebnih priložnostih suho vino in nesladkane žgane pijače.

♦ Sladkor: Vse sladkane pijače, tudi sladke alkoholne pijače, sokovi, sladkarije, klasične sladice, tudi kosmiči … Sladkor se danes skriva že povsod, denimo v hamburgerjih, omakah in prelivih za solate …
♦ Sadje: Sadje, ki ima visoko vrednost sladkorjev in suho sadje.
♦ Sladila: Sladkor, med, javorjev sirup, koruzni sirup … Največkrat se za slajenje uporablja eritritol.
♦ Žita: Pšenica, rž, riž, oves, koruza, ječmen, ajda, riž, amarant … Vsi izdelki iz žit, denimo kruh, krekerji, testenine, kaše …
♦ Stročnice: Fižol v zrnju, leča, čičerika. Arašidi so izjema, a jih moramo uživati v manjših količinah.
♦ Škrobnata zelenjava: Krompir, koruza, rdeča pesa, korenje.
♦ Procesirana hrana: Slani prigrizki, torte, pakirani kruh in pecivo, pripravljeni obroki, predelano meso, instant juhe …
♦ Rafinirana rastlinska olja, margarina: Sončnično olje, koruzno olje, repično olje, olje grozdnih pešk, sojino olje …

Za lažjo predstavo si oglejte nekaj LCHF receptov:

⇒ Oopsie kruh
⇒ Korneti za sladoled
⇒ Umešana jajca s slanino in šparglji
⇒ Avokadova solata s špinačo in slanino
⇒ Kruh brez enega grama moke
⇒ Borovničev sladoled
⇒ Pečen avokado z jajcem in dimljenim lososom
⇒ Kokosova sladica z gozdnimi sadeži v kozarčku
⇒ LCHF lepinje
⇒ Solata s sirom, panceto in jajcem
⇒ Pečen piščanec z zeliščnim maslom