Dandanes je vedno več ljudi preobčutljivih in alergičnih na različne snovi. Vedno več je otrok, pri katerih se pojavljajo hujše alergijske bolezni. Število obolelih za astmo, senenim nahodom in sinusitisom se iz leta v leto zvišuje. Vzrok za takšne skrb vzbujajoče podatke je nedvomno vedno bolj zastrupljeno okolje, v katerem živimo. Pri marsikomu pa so alergije neposredno povezane z uživanjem točno določene hrane (mlečni izdelki, oreški, jajca, pšenica, mehkužci, soja, citrusi ipd.). Problem pa predstavljajo tudi razni dodatki v hrani (barvila in konzervansi), s katerimi se poskuša doseči lepši izgled in daljšo obstojnost živil.

Kako prepoznamo alergijo na hrano?
Alergija ali preobčutljivost na hrano se pojavita takrat, ko se naš imunski sistem s tvorbo protiteles (IgE) pretirano odzove na običajno neškodljivo substanco v hrani. Navzven se izražata z alergijskimi znaki oz. simptomi (npr. prebavne motnje, kožne spremembe in simptomi dihalnih poti). Prebavne motnje navadno spremljajo krči v trebuhu, bruhanje ali driska; na koži se lahko pojavi srbečica, otekanje, rdečica ali koprivnica; pojavlja pa se tudi oteženo dihanje, kihanje ali zamašen nos. Znaki se lahko pojavijo takoj po zaužitju, po nekaj urah ali celo po nekaj dneh. V splošnem alergije na hrano delimo v dve vrsti: anafilaktično oz. takojšnjo ter prikrito. Anafilaktična izzove takojšnje, pogosto tudi zelo resne reakcije in se navadno pojavi po zaužitju lešnikov, mehkužcev, jajc ipd. Prikrito alergijo pa je težje prepoznati, saj so telesne reakcije blažje in jih pogosto ne moremo povezati z določeno hrano.

Kaj je psevdoalergija?
V primeru, ko se naš imunski sistem ne odzove s tvorbo protiteles, pa govorimo o psevdoalergiji. Kaže se z enakimi simptomi kot prava alergija, povzroča pa jo hrana, ki vsebuje veliko histamina. Večje količine histamina se nahajajo v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu in tudi konzerviranem sadju ter tuninem mesu. Psevdoalergije namreč sprožajo konzervansi in barvila, ki jih hrani dodajamo za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost. V primeru, da imamo znake oz. simptome alergij, pa nismo alergični na določeno hrano, moramo biti pozorni na:
- sulfite v krompirjevih izdelkih in suhem sadju
- nitrite v siru, klobasah in prekajenem mesu
- benzoate v ribjih konzervah, sladkarijah, omakah in jogurtu
- tartarazin v alkoholnih pijačah ter
- eritrozin v sladoledu in konzerviranem sadju.

Kakor koli že, ni dovolj samo preventiven obisk zdravnika, saj se lahko reakcija na določeno hrano pojavi, kljub temu da so bili testi preobčutljivosti na hrano negativni. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se preobčutljivost na hrano pojavlja v družinah. Slednje pomeni, da je lahko na ista živila alergičnih več družinskih članov. Da se izognemo neprijetnim simptomom, je treba živila, za katera sumimo, da smo nanje alergični, nemudoma odstraniti iz jedilnika. Pri tem nam gotovo lahko pomaga enomesečni razstrupljevalni program, pri katerem za en mesec iz jedilnika izključimo popolnoma vsa živila, ki najpogosteje povzročajo težave (pšenica, mlečni izdelki, sladkor, kava, čaj, alkohol in dodatki v predelani hrani). Če bomo po končanem programu vsak dan zaužili po eno novo vrsto  potencialno problematične hrane, bomo kmalu ugotovili, po katerih živilih se nam vračajo stari simptomi oziroma nas mučijo razne nevšečnosti (glavobol, napenjanje, srbečica ...). Pomembno je, da odkrijemo, na kaj smo alergični, saj bomo tako marsikatero alergijsko bolezen ublažili ali celo odpravili.