Dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane in javnega zdravja na Inštitutu za nutricionistiko: "Krivec za nalaganje kilogramov ni le sladkor, temveč predvsem neustrezen življenjski slog, ki vključuje neustrezno prehrano in premalo gibanja. Še vedno pa velja, da prekomerno uživanje sladkorja vodi v debelost in številne težave, zato je priporočljivo, da vnos sladkorja čim bolj zmanjšamo. Vnos prostih sladkorjev naj bo do največ 10 % dnevnega vnosa energije, še bolje pa manj kot 5 %," pravi raziskovalka na področju prehrane. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Ob sladkorju vedno najprej pomislimo na sladkarije in sladice, ampak najdemo ga lahko tudi v drugih živilih
Če se želimo prepričati, ali neko živilo vsebuje sladkor, lahko to izvemo s seznama sestavin na označbi izdelka. Če je tam naveden sladkor, ali katera od oblik sladkorja (npr. glukoza, fruktoza, glukozno-fruktozni sirup itd.), vemo, da je bil sladkor živilu dodan. Le z branjem označb živil lahko potrošniki delamo informirane nakupne odločitve, kar pomeni, da vemo, kaj smo kupili, in ne izbiramo živil le na podlagi oglasov, sprednje strani embalaže, ki lahko favorizirajo le določeno lastnost izdelka. Pri tem je potrošnikom lahko v veliko pomoč brezplačna aplikacija VešKajJeš, s katero enostavno preverijo vsebnost hranil v izdelku kar prek skeniranja črtne kode.
Poznamo več vrst sladkorjev, kakšna je razlika med prostimi in naravnimi sladkorji?
Prosti sladkorji so vsi enostavni sladkorji (mono- in disaharidi), ki so dodani v živila med proizvodnjo, pripravo/kuhanjem ali s strani potrošnika, ter tisti sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih, nektarjih in smutijih.
Ali se moramo sladkorju popolnoma odpovedati, če želimo shujšati?
Edini dolgoročno vzdržni recept za doseganje in vzdrževanje telesne mase je ureditev življenjskega sloga. Torej, uravnotežena prehrana, ki sestoji iz osnovnih, nepredelanih živil (zelenjava, sadje, polnozrnata moka in žita, stročnice, meso, mleko ipd.), in redna fizična aktivnost. Seveda to ne pomeni, da si sem in tja ne smemo privoščiti kaj sladkega, vsekakor lahko, vendar naj to ne bo vsak dan in s količino ne pretiravajmo. Bistveno je, kako torej jemo večino časa, ne kaj jemo le sem in tja.
V vsak dnevni obrok skušajmo vključiti zelenjavo, izdelke iz bele moke zamenjajmo s polnozrnatimi, jejmo več stročnic (čičerika, leča, grah, fižol) in manj mesa, še posebej mesnih izdelkov, kot so salame, hrenovke ipd. Slovenci pojemo precej mesa, še posebej pa nam v prehrani manjka prehranskih vlaknin, ki jih dobimo le iz živil rastlinskega izvora – polnozrnatih žit, stročnic, sadja in zelenjave. To so skupine živil, ki bi jih morali jesti bistveno več. Ko prehrano uredimo na ta način, bo ustrezna telesna masa prišla praktično sama od sebe. Problem različnih diet je namreč, da tudi če nam z njimi uspe doseči želen rezultat, se teža običajno vrne, ker se vrnemo na star način prehranjevanja, ki nas je pravzaprav pripeljal do tega, da je potrebno težo zmanjšati. Svojo prehrano moramo torej urediti na dolgi rok, ne pa razmišljati o dietah.
Katere sladice lahko uživamo v času hujšanja oz. katere smernice bi morali upoštevati pri njihovi pripravi?
Količino sladkorja lahko v večini receptov bistveno zmanjšamo, tudi za polovico, pa bo sladica še vedno okusna. V pecivih, kjer je uporabljen pecilni prašek, ali pa v palačinkah lahko belo moko povsem enostavno zamenjamo s polnozrnato in s tem poskrbimo za večji vnos prehranskih vlaknin. Za slajši okus lahko dodamo tudi sadje ali suho sadje in zato tudi uporabimo manj sladkorja.
Torej, kakšen je pravi recept za bolj zdrav življenjski slog?
Izogibajmo se živilom z dodanim sladkorjem in skušajmo prehrano urediti na način, da bo vsebovala več zdravju koristnih snovi, kot omenjeno že zgoraj. Predvsem pa moramo razmišljati tudi o tem, česa bi morali jesti več, ne le manj.
