Sveži sokovi in napitki, pripravljeni iz sadja, zelenjave ali pa mešanice obeh, so v zadnjih letih postali zelo priljubljeni. Z mešanjem različnih vrst sadja in zelenjave lahko ustvarimo pravo vitaminsko in hranilno bombo, pripravljeno v obliki, ki jo telo lahko nemudoma vsrka. Sveži sokovi predstavljajo odličen dodatek prehrani, ljudje pa jih uživajo tudi v različne namene, od hujšanja, povečanja energije, razstrupljanja, postenja, izboljšanja počutja in na splošno zdravja.
S stiskanjem iztisnemo iz sadja in/ali zelenjave vsa pomembna hranila, zato imajo sveže stisnjeni sokovi izredno visoko prehransko vrednost, hkrati pa ne vsebujejo balastnih snovi in so lažje prebavljivi. Vseeno je, ali si pripravimo sadni ali zelenjavni sok, saj nas oboji oskrbijo z rudninskimi snovmi, vitamini in encimi, ki v kri prehajajo veliko hitreje, kot če bi jih zaužili v obliki trde hrane. Predosti pitja svežih naravnih sokov so tudi naslednje:
Odlični antioksidanti
Antioksidanti so naravno prisotni v hrani rastlinskega izvora in pomagajo preprečiti ali zaustaviti poškodbe celic, ki jih povzročajo oksidanti. Sveže iztisnjeni sokovi so odličen način uživanja le-teh, sokovi, narejeni iz sadja in zelenjave z najvišjo koncentracijo antioksidantov, pa zagotavljajo najboljšo zaščito pred poškodbami prostih radikalov. Več antioksidantov navadno vsebujeta temnejše sadje in zelenjava.
Zagotavljanje hidracije
Sveži sokovi oskrbijo telo z veliko količino vode. Telesu pomagajo pri predelavi ogljikovih hidratov, pridobljenih iz naravnih sladkorjev v soku, ter vitaminov, mineralov in encimov, pridobljenih iz celotnega vira hrane. Ohranjanje hidracije telesa pomaga pri proizvodnji energije, aktivaciji metabolizma ter ohranjanju zdravja in elastičnosti kože.
Naravni sladkorji brez konzervansov
Sveži sokovi vsebujejo več vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi kot konzervirani ali ustekleničeni nadomestki. Številni predpakirani sokovi namreč vsebujejo konzervanse, ki zmanjšujejo hranilno vrednost soka. Fruktoza, naravni sladkor, ki ga najdemo v svežem sadju, pomaga normalizirati raven sladkorja v krvi in preprečuje, da bi kmalu po jedi občutili lakoto. Dodani sladkorji, ki jih navadno najdemo v predelanih sokovih, pa imajo malo ali nič hranilne vrednosti in lahko prispevajo tudi k povečanju telesne teže.
Sokove si lahko pripravimo iz različnega sadja in zelenjave, ki jih glede na okus in želje poljubno kombiniramo med sabo. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj odličnih kombinacij.
Zeleni eliksir
Če želite svoji prehrani dodati zeleni sok, je ta napitek odličen za začetek. Kumare in zelena so polne vode, zaradi česar so odlični kandidati za stiskanje. Zeleno jabolko pa soku doda nekaj sladkobe in sadnega okusa. Ta sok je super osvežujoč in vlažilen – kot nalašč za pomlad in poletje!
Za pripravo soka potrebujete: 3 stebla zelene, pol večje kumare (narezane na četrtine), 1 srednje veliko zeleno jabolko (narezano na krhlje), 1 srednje veliko hruško (narezano na krhlje).
Imunski 'booster'
Se počutite utrujeni in izčrpani? Okrepite svoj imunski sistem s kombinacijo limone, pomaranče in ingverja ter se s pripravljenim napitkom podajte tudi v boj proti mikrobom!
Za pripravo soka potrebujete: 2 pomaranči (olupljeni in razdeljeni na četrtine), četrt limone (olupljene), 1 srednje veliko jabolko (narezano na krhlje), za palec velik kos svežega ingverja.
Antioksidantni naboj
Zemeljski okus pese uravnotežijo sladke jagode in borovnice. Če je navadna vijolična pesa nekoliko premočnega okusa za vaš okus, poskusite zlato peso, ki je malce bolj sladka in bolj blagega okusa.
Za pripravo soka potrebujete: 2 srednje veliki pesi (razrezani na četrtine, uporabimo lahko tudi liste), 1 skodelico borovnic, 1 skodelico jagod.
Če želimo, da bodo sokovi čim bolj učinkoviti in kakovostni, moramo upoštevati naslednje stvari:
- Za pripravo uporabljamo samo povsem sveže sadje in zelenjavo, po možnosti sezonsko in ekološke pridelave.
- Sokove si vedno pripravimo sveže in jih popijemo takoj, ko jih pripravimo, saj se živi encimi v njih ne zadržujejo dolgo, poleg tega pa nekateri vitamini in rudninske snovi na zraku tudi hitro oksidirajo.
