Zgodnja pomlad, čas, ko sneg skopni in požene trava, je tudi pravi čas za nabiranje regrata. Prve pritlične liste regrat požene že konec februarja oziroma v začetku marca. Ljubitelji regrata menijo, da je prvi regrat tudi najokusnejši, saj je njegov okus blažji. Večina ga za solato nabira do cvetenja, saj so pozneje njegovi listi pretrdi in grenki.
Cveti običajno v drugi polovici aprila in začetku maja, ponekod pa zaradi vse toplejših pomladi zacveti že konec marca. V višjih legah požene pozneje, zato lahko mladi regrat tam nabiramo vse do sredine aprila.
Pomembno je, da ga nabiramo v naravi, na travnikih in pašnikih, ki ne ležijo ob prometnih cestah. Še zlasti okusni so listi, ki rastejo v senci, saj so sočnejši in manj grenki.
Zdravilna zelnata trajnica
Regrat ima izjemne hranilne vrednosti, saj je poln vitaminov in rudnin. Spodbuja delovanje jeter in drugih žlez, pripomore k boljši prebavi, pospešuje razstrupljanje, je znan diuretik in naj bi pomagal tudi zmanjševati delež maščob v krvi.
Njegove koristi so poznali že naši predniki, ki so rastlino uporabljali predvsem v zdravilne namene. Prvi zapisi o uporabi regrata v zdravilne namene segajo v 10. in 11. stoletje, vendar pa naj bi ga uporabljali že v antičnem Rimu. Za bolezni ledvic, težave s kožo in prebavne težave so ga uporabljala tudi indijanska plemena, na Kitajskem pa so ga uporabljali za želodčne težave, za zdravljenje slepiča in pri težavah z dojenjem oziroma laktaciji.
Uporabna je celotna rastlina – listi, cvet in korenina. Listi in korenine so bogati z vitamini A, B in C ter rudninami (kalijem, natrijem, kalcijem, fosforjem in železom). Regratovi listi vsebujejo celo več vitamina A kot korenje. Regratovi cvetovi so bogati s kartenoidi, korenine pa med drugim vsebujejo tudi fruktozo in vlaknino inulin. Regrat vsebuje tudi snov taraksin, ki je glavni »krivec« za grenak okus. Največ taraksina je v belem mlečku. Prav zaradi te snovi pa lahko ima uživanje veliko regrata naenkrat in večkrat zapored odvajalni učinek.
Okusne jedi iz regrata
Regrat velja na Slovenskem za ponarodelo divjo zelenjavo oziroma zelišče, ki ga največkrat uživamo v solati s krompirjem, jajcem in kisom, pogosto pa mu dodajamo še fižol, popečeno slanino ali ocvirke.
A solata še zdaleč ni edini način za pripravo regrata. Pripravimo ga lahko tudi kot blitvo s krompirjem. Regrat na hitro blanširamo v vodi in ga dodamo kuhanemu krompirju. Svež regrat lahko dodajamo tudi testeninam za popestritev okusa.
Starejši listi, ki so prav tako primerni za uživanje, so nekoliko bolj grenki in trdi. Če se vam zdijo pregrenki za solato, lahko iz njih pripravite juhe, pesto in druge omake ter sveže stisnjene zelenjavne sokove (smutije).
Regrat lahko dodamo tudi polenti. Očiščene in oprane liste damo v sekljalnik in jih drobno sesekljamo. V lonec natočimo vodo, jo solimo in pustimo, da zavre. Nato dodamo malo olja in ko voda zavre, vanjo med mešanjem postopoma dodajamo koruzni zdrob. Polento ves čas mešamo in pazimo, da se ne naredijo grudice. Tik preden je skuhana, dodamo nasekljan regrat in vse skupaj dobro premešamo. Polento postrežemo še toplo, za popestritev okusa ji lahko dodamo žlico kisle smetane.
Kot zelišče lahko regrat dodamo tudi omleti in frtalji. V spodnjem receptu omenjena zelišča le zamenjajte z regratom:
Regrat kot nadomestek za kavo
Iz korenine regrata lahko pripravimo tudi nadomestek za kavo. V času vojne v Bosni in Hercegovini, ko je bila dobava živil motena in je bila kava prava redkost, so ljudje namesto prave kave pripravljali regratovo 'kavo'. Spomladi so regratove korenine izkopali iz zemlje, jih oprali, narezali in prepražili v peči, nato pa zmleli v kavnem mlinčku. Pripravek so nato pripravljali kot kavo. Tako pripravljen napitek iz regratovih korenin po barvi in grenkem okusu tudi spominja na kavo, vendar pa ne vsebuje kofeina.
Ima pa regratova kava tudi zdravilne lastnosti. Nekateri jo zaradi odvajalnih in prečiščevalnih lastnosti priporočajo kot »zdravilo« proti mačku, raziskave pa naj bi pokazale, da lahko pomaga tudi v boju proti raku, saj zavira rast rakavih celic. Raziskave so sicer opravili zgolj na celičnih kulturah, ne pa tudi na kliničnih pacientih.
Kako si lahko sami doma pripravimo regratovo »kavo«? Očiščene korenine na zmernem ognju spražimo do temno rjave ali rjavo črne barve. Neprestano mešanje je pri tem bistvenega pomena, sicer jih zažgemo. Lahko jih pražimo tudi v pečici, na 180 stopinjah Celzija, pri tem pa korenine prav tako večkrat premešamo. Nato jih zmeljemo v strojčku za mletje kave ali v terilniku. Glede na želeno jakost napitka na skodelico odmerimo zvrhano žličko ali dve regratove kave. Na kuhalnik pristavimo kozico z želeno količino vode in ko ta zavre, kozico odstavimo. Vanjo stresemo regratovo kavo in posodo dvakrat na kratko pristavimo na ogenj. Nato dobro odcedimo in svežo kavo nalijemo v skodelice. Uživamo v prijetnem vonju in okusu.
Iz posušenih korenin in cvetov lahko pripravimo tudi regratov čaj, iz cvetov pa zdravilen regratov sirup ter okusen regratov žele, ki po okusu ne zaostaja za medom.
