Zakaj ne smemo pozabiti na zelenjavo rdeče oziroma vijolične barve?
Zelenjava ni različnih barv le zato, ker bi bila tako lepšega ali bolj zanimivega videza. Rdeče zelje je tako obarvano, ker v nasprotju z belim vsebuje vrsto antioksidantov, ki jih imenujemo antociani. Ti so krivec, da ima nekatera zelenjava, pa tudi sadje močno rdečo oziroma vijolično barvo. So ena od podskupin antioksidantov, ki jih imenujemo polifenoli. Zanje pa ste morda že slišali, saj se nahajajo v velikem številu sadja in zelenjave (pa tudi denimo v zelenem in črnem čaju ter kavi). Ker so tako pogosti, so bolj raziskani.
Kot zapišejo na portalu Prehrana.si, ki ga urejajo strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, naj bi raziskave do sedaj pokazale, da ima uživanje živil, ki vsebujejo polifenole, pozitiven vpliv na preprečevanje srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, osteoporoze, Alzheimerjeve bolezni in raka. To zveni odlično, a hkrati se je treba zavedati, da z uživanjem antioksidantov ni dobro pretiravati. Treba je uživati zdravo in raznoliko hrano. S tem v telo vnesemo ravno prave količine različnih snovi, ki nam koristijo. Pretiravanje po drugi strani lahko škoduje in ima nasprotni učinek od želenega.
Vsekakor je dobro, da občasno v svojo prehrano, še posebej v tem delu leta, vključimo rdeče zelje. Kot so še zapisali na strani Prehrana.si – ne vsebuje le antociane, "v primerjavi z belim zeljem vsebuje večje količine vitaminov C in E." Tudi ta dva vitamina v našem telesu delujeta antioksidantno, poleg tega zelje vsebuje prehranske vlaknine, ki so blagodejne za prebavo, vitamin K, ki je dober za kri, nekatere vitamine B, med njimi folate, ter minerale, kot so kalcij, magnezij, celo nekaj železa.
Tako belo kot rdeče zelje sta odličen vir vitamina C, a ker je ta občutljiv na toploto, ju ni priporočljivo dušiti ali kako drugače toplotno obdelovati dlje, kot je nujno. Prav tako bo vitamina C v zelju ostalo več, če ga bomo denimo za solato narezali tik pred užitjem. Kot na Inštitutu za nutricionistiko citirajo Evropsko agencijo za varnost hrane, naj bi vitamin C igral res pomembno vlogo v našem telesu, med drugim naj bi sodeloval pri delovanju imunskega in živčnega sistema, potrebujemo ga za zdrave žile, kosti, kožo, zobe ...
Ob praznikih se lahko pregrešimo, ni pa dobro pretiravati
Nič ni narobe, če si ob prazničnih dneh privoščimo tudi kaj nezdravega. A jemljimo to kot izjemo, kot poseben dan. Preostale dni uživajmo zdravo in raznoliko prehrano, odlično je, če je še lokalno pridelana.
Četudi je praznik, se vseeno držimo pravila, da s količino nikoli ni dobro pretiravati. Če vemo, da bomo za martinovo pojedli več nezdravih živil, lahko tudi nekaj dni prej in kasneje poskrbimo za celo nekoliko bolj zdravo prehranjevanje kot sicer.
Ne pozabimo na prilogo iz rdečega zelja. Pripraviti ga je mogoče z drugimi zdravimi sestavinami in tako poskrbeti, da zaužijemo še več zdravih snovi. Poskusimo lahko zelje z brusnicami, jabolki ali suhimi slivami. Tudi tradicionalno gos je mogoče nadevati s kostanjem, jabolki ali kutino. Če se ne želimo ukvarjati z nadevanjem, jih le postavimo zraven v pekač. Morda lahko postrežemo tudi še kakšno sezonsko zelenjavo – denimo pečeno bučo. Dodamo lahko začimbe oziroma dišavnice, pri tem pa se lahko odločimo tudi za katero od manj pričakovanih. Denimo za sveži žajbelj, če ga imamo ali nam ga lahko kdo prinese iz toplejših krajev. Spečemo lahko tudi domače mlince le iz moke in vode ali iz moke, rumenjakov, mleka in vode.
Martinovo je praznik vina, a še vedno se je dobro zavedati, da je alkohol tudi ob posebnih priložnostih treba uživati zmerno. Kot opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje: govorimo lahko le o manj tveganem uživanju alkohola, ne pa tudi o uživanju, ki je brez tveganja. Vsekakor ne pozabimo na vodo.
Po rdečem zelju pa le posegajmo tudi ob drugih priložnostih. Že zaradi barve popestri vsako solato, najpogostejša je kombinacija z belim zeljem, korenjem, lahko tudi čebulo. V azijski kuhinji rdeče zelje pogosto zmešajo skupaj z rezanci. Podušiti je seveda mogoče tudi belo zelje in ga denimo postreči s kromirjem. Iz zelja je mogoče pripraviti zvitke, ki so lahko tudi brez mesa (denimo s fižolom). Ne pozabite še na kislo zelje, ki ima dodatne blagodejne učinke zaradi postopka fermentacije. V našem telesu deluje probiotično. Iz kislega zelja si lahko v teh hladnejših dneh pripravimo tudi juho.
Zelje je res zdravo živilo, polno koristnih hranil, za povrh ima majhno energijsko vrednost. Brez kakršnih koli skrbi si ga lahko privoščijo tudi tisti, ki se trudijo izgubiti odvečno telesno težo.
