Kaj jemo, je ključno v boju proti podnebnim spremembam, so prepričani okoljevarstveniki. Hrana ima namreč velik ogljični odtis, naš dosedanji sistem oskrbe s hrano pa na dolgi rok ni vzdržen. Po ocenah lani objavljene raziskave Univerze v Illinoisu sistem proizvodnje hrane v globalu prispeva okoli 17 milijard metričnih ton oziroma kar 37 odstotkov izpustov vseh toplogrednih plinov na leto. Za primerjavo: Komercialna letalska industrija letno proizvede 19-krat manj toplogrednih izpustov. To pa pomeni, da ima naš način prehranjevanja velik vpliv na podnebne spremembe.
Če želimo omiliti posledice podnebnih sprememb, bomo morali konkretno zmanjšati emisije toplogrednih plinov še v tem desetletju. Poleg prehoda na obnovljive vire energije, ki je eden ključnih načinov za zmanjšanje emisij, je tudi sprememba prehranjevalnih navad pomembna. Posegati moramo po okolju in podnebju prijaznejši hrani. To pa je tista, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na ekološki ali biodinamičen način. Prav tako je pomembno, da čim manj hrane pristane med odpadki in da uživamo čim več lokalno pridelane, sezonske hrane, ki naj bo čim manj pakirana.
Živalska in rastlinska prehrana: Kakšne so razlike pri vplivu na okolje?
Znanstveniki so v prej omenjeni raziskavi med drugim ugotovili, da je živalska prehrana odgovorna za približno dvakrat več izpustov kot rastlinska. V nekaterih primerih pa so razlike v izpustih še precej večje.
Vzemimo na primer povprečen rastlinski burger. Za njegovo pripravo lahko porabimo tudi 99 odstotkov manj zemlje in v ozračje izpustimo do 90 odstotkov manj toplogrednih plinov. Poleg tega zanj običajno porabimo manj vode.
Kaj je rastlinska prehrana?
Rastlinska prehrana (angleško: plant-based diet) temelji na hrani, ki je pretežno rastlinskega izvora. To so lahko sadje, zelenjava, gobe, semena, žitarice, stročnice, oreščki in rastlinski nadomestki mesa.
Nekateri posamezniki, ki se odločijo za rastlinsko prehranjevanje, še vedno uživajo hrano živalskega izvora (meso, ribe, mleko in jajca), vendar se ponavadi zavestno odločijo, da je ta na jedilniku redkeje, v manjših količinah in je bolj izjema kot pravilo.
Posamezniki se za tovrstno prehrano odločajo iz okoljskih ali etičnih vzgibov, drugi iz zdravstvenih razlogov, spet tretji zato, ker jim preprosto okus ali tekstura mesa in izdelkov iz živalskih virov nista všeč. Glede na to, v kakšni meri se iz prehrane izključujejo meso in izdelki iz živalskih virov, ločimo več različic rastlinskega prehranjevanja.
- Laktovegetarijanci jedo mlečne izdelke, vendar se izogibajo mesu, ribam in jajcem.
- Ovovegetarijanci jedo jajca, vendar se izogibajo mesu, ribam in mlečnim izdelkom.
- Laktoovovegetarijanci uživajo mlečne izdelke in jajca, vendar se izogibajo mesu in ribam.
- Vegani se izogibajo mesu, ribam, mlečnim izdelkom, jajcem, medu in drugim izdelkom iz živalskih virov. Veganstvo velja za najstrožjo obliko vegetarijanstva oziroma rastlinskega prehranjevanja.
Obstajajo tudi manj strogi pristopi, kjer sicer prehranjevanje še vedno temelji na pretežno rastlinski hrani, vendar pa se redno ali občasno vključujejo tudi nekateri živalski prehranski viri.
- Peskatarijanci se izogibajo mesu in perutnini, vendar še vedno jedo ribe in morske sadeže.
- Fleksitarijanci pretežno uživajo rastlinsko hrano in občasno vključujejo manjše količine mesa, rib in drugih živalskih proizvodov.
Je rastlinsko prehranjevanje zdravo?
Sadje, zelenjava, stročnice, žita, oreščki in semena vsebujejo zelo veliko hranljivih snovi, vitaminov in mineralov. Prehranske smernice zato vsem ljudem svetujejo, naj zaužijejo vsaj pet obrokov sadja in zelenjave na dan. Predvsem je rastlinska hrana koristna, ker predstavlja pomemben vir balastnih snovi oziroma vlaknin ter ne vsebuje holesterola.
Vendar pa hrana rastlinskega izvora ne pomeni, da je tudi avtomatično zdrava. Denimo sladkor in bela moka sta tehnično rastlinskega izvora, prav tako rafinirana rastlinska olja ali denimo čips, a se jim je bolje izogibati.
Tudi pri prehrani, ki temelji na rastlinskih virih, velja, da je zdrava le, če je uravnotežena in vključuje vsa potrebna mikro in makro hranila. Načeloma kot takšna nato lahko prispeva k ohranjanju zdravega telesnega indeksa (BMI) in optimalnim ravnem holesterola v krvi ter hkrati zmanjšuje tveganja za različna kronična obolenja (povezana z neprimernimi prehranjevalnimi navadami), kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilna obolenja, pa tudi nekatere vrste raka.
Posamezniki, ki se odločijo, da se bodo pretežno prehranjevali z rastlinsko hrano, morajo biti pozorni na določena pomembna hranila. To so denimo beljakovine, vitamin B12, kalcij, vitamin D in esencialne omega-3 maščobne kisline. Nekatera od teh namreč niso tako zastopana v rastlinskih virih, zato jih je treba načrtno dodajati bodisi v obliki živil, ki so obogatena s temi hranili, bodisi v obliki prehranskih dopolnil. V primeru, da jih želite nadomeščati s prehranskimi dopolnili, se o tem posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.
Kako se lotiti pretežno rastlinskega prehranjevanja?
Vsaka sprememba zahteva nekaj časa, da se nanjo privadimo. Zato tudi pri načinu prehranjevanja spremembe, če jih želite, začnite uvajati postopoma. Če ste doslej za vsak obrok jedli meso ali mesne izdelke, poskusite najprej en obrok zamenjati za povsem brezmesnega. Nato postopoma zmanjšujte količino mesa na vašem jedilniku in ga uživajte le enkrat na dan, nato vsak drugi dan in tako naprej. S tem boste organizmu omogočili, da se bo navadil na nov način prehranjevanja in na razmerja določenih hranil v zaužiti hrani. Prisluhnite telesu in spremembe uvajajte v svojem tempu in do količin, ki vam odgovarjajo.
Začnete lahko tudi tako, da se pridružite pobudi Ponedeljki brez mesa, kar pomeni, da se vsak ponedeljek, torej vsaj enkrat na teden, odpoveste mesu in mesnim izdelkom.
Pri tem bodite pozorni na to, da tudi pri rastlinskih obrokih zagotovite ustrezno razmerje med beljakovinami, ogljikovimi hidrati, maščobami in vlakninami. To vsaj na začetku pomeni, da boste morali svoje obroke bolj skrbno in premišljeno načrtovati.
Dobro je, da se seznanite, kateri so dobri rastlinski viri beljakovin, vitamina B12 in omega-3 maščobnih kislin, ter jih poskusite čim bolj vključiti v vaše obroke.
Izbirajte lokalno pridelano, organsko hrano, saj ta običajno vsebuje več vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi. Hkrati ni toliko obdelana z raznimi kemičnimi sredstvi.
In ne pozabite, rastlinsko prehranjevanje nikakor ne pomeni enolične in puste hrane. Pobrskajte po zanimivih vegetarijanskih in veganskih receptih ali poskusite mesne jedi pripraviti z rastlinskimi nadomestki mesa. Tukaj je nekaj slastnih idej:
Še več receptov lahko najdete v naši rubriki BREZ MESA.
