Čeprav redko izstopa na policah supermarketov in je pogosto zanemarjena v receptih, je nadzemna koleraba polna pomembnih hranil in vitaminov, vključno s kalcijem in vitaminom C, zaradi česar je pravi zaveznik za varovanje zdravja. Poleg tega, da je enostavna za pripravo in kuhanje, se njen blag okus lepo poda v različne kulinarične kombinacije. Tudi shranjevanje kolerabice je zelo preprosto, svežino pa je mogoče ohraniti več tednov, zato je zelo priročno živilo za domačo uporabo.
Hranilne vrednosti nadzemne kolerabe
Ime "koleraba" izhaja iz nemščine, kjer "Kohl" pomeni zelje, "Rabi" pa pomeni repa. Ime je dobila, ker po videzu spominja tako na zelje kot na repo.
Zaradi svoje vsestranskosti in nutritivne vrednosti je močna sestavina, ki predstavlja koristen dodatek k prehrani. Je nizkokalorična ter bogata s številnimi hranili in vitamini, kot so vitamin C (ena skodelica vsebuje več kot 90 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa), kalcij, kalij, magnezij in folati, karotenoidi ter drugi antioksidanti, ki pomagajo pri preprečevanju bolezni. Kolerabica je odlična alternativa krompirju, saj ima veliko manj ogljikovih hidratov – medtem ko lahko en krompir vsebuje 20 do 30 g ogljikovih hidratov, jih skodelica kolerabice vsebuje le okoli 8 g.
Uporaba kolerabice
Večina rastline je užitna, vključno z njenimi listi, pri čemer mlade lahko uporabimo v solatah, starejše pa skuhamo kot špinačo. Kolerabica je lahko zelena ali vijolična, pri čemer je vijolična sorta nekoliko slajša od zelene.
Za nadzemne kolerabe velja, da jih je bolje pobirati manjše. Idealna velikost je okoli 7 centimetrov, sicer pa je dovolj tudi 5 centimetrov. Manjše glavice so ponavadi slajše, hrustljave in tudi bolj sočne od večjih, saj kolerabica z rastjo postane bolj lesnata in trda.
Ko jo jemo surovo, je njen okus nekoliko podoben brokoliju, s teksturo, podobno jabolku. Veliko ljudi jo ima najraje surovo, kot dodatek k solatam ali za zdrav prigrizek med obroki. Lahko jo tudi narežemo na paličice in jo pomakamo v različne omake. V surovi obliki jedem doda izjemno hrustljavost.
Ko se kuha, ta vsestranska zelenjava postane mehkejša, zato predstavlja odličen dodatek juham in enolončnicam. Podobno kot pri krompirju, se njena tekstura z daljšim kuhanjem zmehča do te mere, da jo lahko preprosto pretlačimo v pire.
Kot tudi pri ostalih kapusnicah, pretirana uporaba kolerabice lahko povzroči povečano tvorbo plinov ali napihnjenost.
Pravilna izbira in shranjevanje kolerabice
Kolerabico boste najlažje našli na lokalnih tržnicah, predvsem v sezoni od jeseni do pomladi. Lahko jo kupite z listi ali brez njih. Pri nakupu preverite glavico – naj bo čvrsta, brez mehkih ali nagnitih delov. Prav tako bodite pozorni na gladko in nepoškodovano površino.
Ne glede na to, ali jo nameravate jesti surovo ali kuhano, je priprava kolerabice zelo enostavna:
Odstranite stebla, če so še pritrjena – ne zavrzite jih, saj so užitna in jih lahko uporabite v juhah ali enolončnicah.
Zunanjo trdo lupino odstranite z ostrim nožem ali lupilcem. Po potrebi z nožem izrežite tudi sredico, če je videti trda.
Glavico po želji narežite na rezine, paličice ali kocke.
Po rezanju jo lahko uživate surovo ali pa jo kuhate na pari, dušite ali pečete.
Narezane kocke kolerabice bodo ostale sveže v hladilniku približno dva tedna, vendar bodo sčasoma izgubile hrustljavost. Če želite kolerabico zamrzniti, jo narežite na kocke, blanširajte približno minuto, nato pa ohladite in zapakirajte. Liste lahko prav tako blanširate in zamrznete v manjših porcijah.
