Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus v današnjem času postaja pereč zdravstveni problem, s katerim se spopada vedno več ljudi. Gre za kronično presnovno bolezen, pri kateri telo ne zmore učinkovito uravnavati ravni glukoze v krvi in ki lahko prizadene tako otroke in mladostnike kot tudi odrasle osebe in starostnike, pogosto pa se pojavlja tudi v obdobju nosečnosti. Zaradi težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem in izziv za vse nas. 

Za uspešno obladovanje sladkorne bolezni je ključnih več dejavnikov, med katerimi pomembno mesto poleg rednega gibanja in zdravega življenjskega sloga zavzema tudi pravilna prehrana. Zato smo se odločili, da tej tematiki ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra, na portalu Okusno.je namenimo več pozornosti. Vsem, ki se z boleznijo že spopadate ali pa ste se z diagnozo šele nedavno soočili, želimo ponuditi širok nabor uporabnih informacij, s katerimi boste lažje začrtali smernice zdrave prehrane, prilagojene sladkorni bolezni. Naša sogovornica za pripravo prispevka je Eva Grohar Gros, univ. dipl. inž. živ. tehnol., predavateljica na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli v programu živilstvo in prehrana.

Grohar Grosova takoj na začetku izpostavlja, da je v prvi vrsti zelo pomembno, da ločujemo med posameznimi oblikami sladkorne bolezni, ki se med seboj razlikujejo glede na vzroke in tudi način zdravljenja.

Prehranske smernice za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2

Kot pojasni sogovornica, je pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 prilagoditev prehrane bistvenega pomena za vzdrževanje stabilne ravni glukoze v krvi in preprečevanje dolgoročnih zapletov. ''Vse prehranske smernice je smiselno prilagoditi individualnim potrebam posameznika ob upoštevanju stopnje nadzora sladkorne bolezni, starosti, pridruženih bolezni in drugih osebnih značilnosti. Pomembno je tudi, da se ljudje s sladkorno boleznijo posvetujejo z dietetikom, ki jim lahko pomaga sestaviti ustrezen prehranski načrt,'' svetuje Grohar Grosova, ki nam je podala nekaj ključnih smernic prehrane pri sladkorni bolezni. 

Uravnotežena prehrana: Prehrana mora biti pestra in uravnotežena, kar pomeni, da je bogata s prehranskimi vlakninami, nenasičenimi maščobami (npr. nenasičene maščobe iz oreščkov, semen, rib in oljčnega olja) in beljakovinami. Taka prehrana prispeva k boljšemu nadzoru ravni glukoze v krvi in zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni, ki so pogost zaplet pri sladkorni bolezni.

Nadzor nad ogljikovimi hidrati: Ljudje s sladkorno boleznijo morajo spremljati vnos ogljikovih hidratov, saj ti najbolj vplivajo na raven glukoze v krvi. Ključno pri uživanju ogljikovih hidratov je izbira pravih ogljikovih hidratov in osredotočenost na njihovo količino. Priporoča se uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom (GI), kot so polnozrnata žita, zelenjava in stročnice, saj se ti počasneje prebavljajo in ne povzročajo hitrega dviga ravni glukoze v krvi.

Pravilna izbira lipidov: V prehrani se priporoča omejevanje vnosa nasičenih maščob, trans maščob in holesterola, saj ti lipidi povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni. Zato se svetuje zmanjšanje uživanja rdečega mesa in mastnih sirov ter se namesto tega priporoča uživanje rib, ki so bogate z esencialnimi omega-3 maščobnimi kislinami, in rastlinskih virov maščob, kot so oreščki, semena, avokado in oljčno olje.

Redni obroki in prigrizki: Obroke in zdrave prigrizke, ki naj bodo sestavljeni iz sadja, zelenjave ali pesti oreščkov, je priporočljivo enakomerno razporediti čez dan, da se preprečijo nihanja ravni glukoze v krvi. Zajtrk naj bo bogat s prehranskimi vlakninami in beljakovinami, saj pripomore k boljšemu nadzoru ravni glukoze skozi dan, izpuščanje obrokov pa se odsvetuje. 

Omejitev vnosa sladkorja in sladkanih pijač: Priporočljivo je omejiti uživanje sladkorja, saj sladkor povzroča nihanje ravni glukoze v krvi in prinaša dodatne kalorije, ki lahko vodijo v debelost in zdravstvene težave. Sladkor je pogosto skrit v številnih živilih, kot so sladkarije, čokolade, piškoti, kosmiči za zajtrk, sadni jogurti, kečap, vloženo sadje in gazirane pijače. Zato se priporoča, da se tem živilom izogibamo ali jih uživamo v manjših količinah. Sladke pijače in sadne sokove se lahko nadomesti z vodo, mineralno vodo in nesladkanimi čaji.

Sol in začimbe: Namesto soli se priporoča uporaba različnih začimb in dišavnic, saj slednje obogatijo in aromatizirajo jedi brez dodatka soli.

Izogibanje uživanju alkohola: Alkohol vpliva na raven sladkorja v krvi in lahko povzroči hipoglikemijo, zlasti pri ljudeh, ki jemljejo inzulin, zato je priporočljivo, da se mu izogibamo. V kolikor pa alkohol uživamo, je priporočljivo omejiti količino in ga zaužiti skupaj z obroki.

Priprava hrane: Najprimernejši toplotni postopki priprave so kuhanje, kuhanje v sopari, dušenje in pečenje brez dodane maščobe. Cvrtje in praženje se odsvetujeta.

Osnova naj bodo zdrava, nepredelana živila

Sogovornica izpostavlja, da prehrana pri sladkorni bolezni ne izključuje posameznih živil ali skupin živil, ampak se osredotoča na pravilen izbor in kombinacijo živil ter njihovo količino. Še zlasti je pomembno uživati:

Polnozrnata žita (rjavi riž, ovseni kosmiči, ajdova in prosena kaša, kvinoja, polnozrnate testenine ...), ker vsebujejo več prehranskih vlaknin, ki upočasnjujejo prebavo in absorpcijo glukoze. Poleg tega imajo nižji glikemični indeks, kar zmanjšuje nihanje ravni glukoze v krvi, in podaljšujejo občutek sitosti.

Zelenjavo (predvsem tisto z nizko vsebnostjo škroba, kot so brokoli, cvetača, špinača, zelje, paprika ...), ker vsebuje veliko prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralnih snovi, ki pomagajo ohranjati stabilno raven glukoze v krvi in imajo pozitiven učinek na zdravje.

Stročnice (fižol, leča, čičerika ...), ker so dober vir beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom. Zaradi vsebnosti prehranskih vlaknin in beljakovin počasneje zvišujejo raven glukoze v krvi in prispevajo k daljši sitosti.

Sveže sadje z nizkim glikemičnim indeksom (jabolka, jagodičevje, citrusi ...), ker ima nizko do zmerno glikemično obremenitev, hkrati pa vsebuje veliko prehranskih vlaknin, vitaminov in antioksidantov, ki so koristni za uravnavanje ravni glukoze v krvi in izboljšujejo presnovo.

Oreščke in semena (mandlji, orehi, lešniki, chia semena, lanena semena ...), ker so bogati z nenasičenimi maščobami, prehranskimi vlakninami in antioksidanti, ki pomagajo zmanjševati vnetne procese v telesu in stabilizirajo raven glukoze v krvi.

Posneto mleko in mlečne izdelke, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja (posneto mleko, navadni jogurt, posneta skuta, kefir ...), ker so pomemben del uravnotežene prehrane in zagotavljajo vnos priporočenih vitaminov (vitamin D) in mineralov (kalcij).

Pusto meso (perutnina, pusta svinjina, pusto goveje meso ...) in ribe, ker predstavljajo pomemben del uravnotežene prehrane, saj zagotavljajo beljakovine, pomembne vitamine (vitamin B12) in minerale (železo). Ključno je, da se izogibamo uživanju rdečega mesa in mesnih izdelkov, ker vsebujejo nasičene maščobe in holesterol, in vsaj enkrat tedensko uživamo ribe, ki so bogate z esencialnimi omega-3 maščobnimi kislinami. 

Jajca, ki v prehrani sladkornih bolnikov niso prepovedana, saj so bogata z beljakovinami visoke biološke vrednosti, vitamini in mineralnimi snovmi ter imajo nizko vsebnost ogljikovih hidratov. Ker pa vsebujejo tudi holesterol, se priporoča uživanje le enega jajca na dan. Omejeno pa je uživanje jajčnih jedi, kot so majoneza, francoska solata, ocvrta jajca in ocvrte jedi iz jajc, saj vsebujejo veliko količino nasičenih maščob in holesterola.

Tekočino, ki je za sladkorne bolnike zelo pomembna, saj pomaga vzdrževati hidracijo, podpira delovanje ledvic in pomaga pri uravnavanju ravni glukoze v krvi. Priporoča se uživanje 1,5 litra oziroma 6 do 8 kozarcev tekočine dnevno. Kava je za diabetike običajno varna izbira, vendar je pomembno, da se izogibajo dodajanju sladkorja in smetane, ki lahko zvišata vsebnost kalorij in ogljikovih hidratov. Pri nekaterih sladkornih bolnikih lahko kofein vpliva na vrednosti ravni glukoze v krvi, zato je potrebna individualna prehranska obravnava vsakega diabetika.

Ključno je redno prehranjevanje

Kot omenjeno že pri osnovnih prehranskih smernicah, je redno prehranjevanje za diabetike zelo pomembno, saj pomaga pri vzdrževanju stabilne ravni glukoze v krvi čez dan. Redno uživanje obrokov in zdravih prigrizkov, ki vključujejo zelenjavo, sadje ali pest oreščkov, preprečuje hitre dvige in padce ravni glukoze v krvi, kar zmanjšuje tveganje za hipoglikemijo (prenizka raven glukoze v krvi) in hiperglikemijo (previsoka raven glukoze v krvi). Pri tem je zelo pomembno tudi pravilno načrtovanje obrokov, saj imamo tako boljši nadzor nad količino zaužitih ogljikovih hidratov in drugih hranil, poskrbimo pa tudi za to, da bo prehrana bolj uravnotežena, pestra in raznolika. Kot izpostavlja Grohar Grosova, se z načrtovanimi obroki zmanjšajo tudi možnosti za poseganje po nezdravih prigrizkih, manj pa je tudi izpuščanja obrokov. ''Preskakovanje obrokov lahko vodi do padca ravni glukoze v krvi, zaradi česar lahko pride do poseganja po nezdravih prigrizkih in prekomernega uživanja hrane, kar zopet povzroči nihanje ravni glukoze v krvi,'' pojasni prehranska strokovnjakinja. 

Je sladkor povsem prepovedan?

Kot pojasni sogovornica, sladkorni bolniki lahko uživajo sladkor, vendar v zelo omejenih količinah, saj lahko hitro zviša raven glukoze v krvi. ''Pomembno je, da sladkor uživajo zmerno in skupaj z vlakninami, beljakovinami ali maščobami, ki pomagajo upočasniti absorpcijo sladkorja. Bolj priporočljivo je, da namesto dodanega sladkorja diabetiki posegajo po sadju, ki vsebuje naravno prisotne sladkorje in prehranske vlaknine, ki pripomorejo k bolj enakomernemu dvigu ravni glukoze v krvi,'' pojasni Grohar Grosova. Namesto sladkorja so lahko dobra izbira za diabetike tudi sladkorni nadomestki (npr. stevia, eritritol, aspartam), saj ne vplivajo neposredno na raven glukoze v krvi. Vendar pa se je priporočljivo izogibati prekomernemu uživanju nadomestkov z visokim glikemičnim indeksom, kot je maltodekstrin. Prav tako se je treba izogibati prekomernemu uživanju fruktoze, saj povečuje količino lipidov v krvi. 

Kako pa je s sladicami? Sogovornica meni, da tudi uživanje sladic ni popolnoma prepovedano. ''Namesto tort in industrijsko pripravljenih slaščic se priporoča lahke, sveže sladice, kot je sadje ali pa kombinacija sadja z nekaj polnozrnatega testa,'' pojasnjuje. 

V naslednjem prispevku vas bomo opremili še z okusnimi recepti, primernimi za prehrano pri sladkorni bolezni, ki jih je pripravil Andrej Molk, inštruktor kuharstva na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli v programu gostinstvo in turizem. Razkrili vam bomo recept za zdravo pašteto, okusno in hranljivo juho, ribjo in zelenjavno jed ter tudi odlično sladico.