V obrokih je cvetača lahko zamenjava za riž ali različne kaše. Na koščke, ki spominjajo na riž, jo lahko narežemo kar z nožem, če smo dovolj spretni. Sicer uporabimo strgalnik ali sekljalnik. Nato takšen zelenjavni riž popražimo na olju. Da bo mehkejši, uporabimo pokrovko. Cvetačni riž med pripravo večkrat premešamo.
► PRIPOROČAMO: Cvetačna rižota z bučo in gorgonzolo
Surov cvetačni riž ne sme dolgo stati. Hitro se moramo lotiti priprave. Lahko ga zamrznemo in tako naslednji obrok pripravimo v pol manj časa. Cvetača ima nežen okus, zato bo riž boljši, če ga začinimo. Poda se z vsemi začimbami – preizkusimo lahko mleto rdečo papriko, kurkumo, kajenski poper ... Ali le baziliko in peteršilj.
Cvetača je sorodnica zelja, brokolija in ohrovta. Zelo je bogata z vitaminom C, ki pa se izgublja s toplotno obdelavo, zato ni dobro, če z njo pretiravamo. Vsebuje še vitamin K in nekaj vitaminov B ter precej mineralov (kalij, kalcij, magnezij ...). Za povrh ima zelo nizko energijsko vrednost. 100 gramov cvetače ima le 25 kalorij oziroma 104 kilodžulov.
Bolj zdrava pica?
Za pripravo cvetačnega testa za pico v osnovi potrebujemo cvetačni riž, ki ga po želji na hitro popražimo na malo olivnega olja. V skledi zmešamo jajca in nastrgan sir (denimo parmezan, lahko zmešamo tudi več različnih sirov). V to mešanico vmešamo »riž«. Zopet ne pozabimo na začimbe (origano, bazilika ipd.), po želji pa lahko dodamo tudi malo mletih lanenih semen. Tako lahko naredimo malo drugačno testo za pico, ki lahko na ta način postane celo lažja večerja.
Izogibanje ogljikovim hidratom
Malo drugačna priloga je lahko cvetačni pire. Recept dobite TUKAJ. Cvetača je lahko tudi odličen »zrezek.« Recept je TUKAJ. Zadnje čase postajajo vse bolj priljubljeni cvetačni njoki, ki pa jih ni mogoče pripraviti le iz zelenjave. Treba je vmešati tudi nekaj moke.
Seveda ni mogoče pričakovati, da bodo imeli zelenjavni njoki isti okus kot krompirjevi ali zdrobovi. Pri vseh teh receptih okusimo cvetačo. Kar pa ni nujno pomanjkljivost, če jo imamo radi in si želimo v prehrano vključiti več zelenjave.
Kot svetujejo na strani Prehrana.si, ki jo urejata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, bi morali kar 45 do 60 odstotkov dnevnega vnosa energije pokriti prav z ogljikovimi hidrati. Toda razlikujemo zdrave in nezdrave. Slednjim bi se res morali izogibati. Prvi pa bi morali biti na krožniku vsak dan. Mednje spadajo polnozrnata žita (pšenica, pira, oves ...) in psevdo žita, ki botanično niso žita, a jih kot žita uporabljamo, zaradi česar takšno poimenovanje (proso, ajda ...). Nekaj zdravih ogljikovih hidratov zaužijemo tudi s stročnicami in denimo s sladkim krompirjem. Več o tej res sladki prilogi je zapisano TUKAJ. Ogljikove hidrate vsebuje še običajni krompir, ki pa ga pri nas pojemo preveč in bi ga bilo dobro vsaj nekaj krat tedensko zamenjati z drugimi viri.
Po drugi strani je res, da ni pametno niti pretiravati z uživanjem ogljikovih hidratov (kot pravzaprav z ničemer v življenju ni dobro pretiravati). Posledica je namreč lahko nalaganje odvečne maščobe.
Ogljikovi hidrati so sicer tudi v zelenjavi, vendar samo z uživanjem zelenjave ne moremo zadostiti potrebam, ki jih ima telo po tem hranilu. Kljub temu ima zelenjava vrsto drugih koristnih učinkov, zaradi česar naj bo ravno tako na krožniku vsak dan. Občasno morda v obliki cvetačnega zrezka, pireja ali riža.
Precej priljubljena je tudi ocvrta cvetača, a če želimo slediti smernicam zdravega prehranjevanja, je bolje poiskati recepte, v katerih ni cvrtja. Teh ni malo. Cvetačo lahko na primer spečemo in jo postrežemo z okusnim jogurtovim prelivom s sezamovo pasto. Sezam je vir zdravih maščob. V obliki tahinija ali sezamove paste lahko postane nepogrešljiv način popestritve jedi.
