"Če smo pojedli preveč, to po navadi pomeni, da smo zaužili preveč kalorij, maščob, beljakovin, sladkorja in podobnega. Takšen presežek hrane ima slab učinek na naš krvni sladkor, maščobe v krvi, preobremenitev mitohondrijev in še bi lahko naštevali," razloži prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš. Več je torej razlogov, zakaj se naslednji dan po prenajedanju ne počutimo dobro, a ker se je roko na srce ob posebnih priložnostih težko disciplinirano držati nazaj, je dobro vedeti, kaj storiti naslednji dan.
"Najbolje se je po takšni pojedini naslednji dan pri hrani malo zadržati," svetuje Cepuševa. To seveda ne pomeni, da moramo stradati. "V izobilju lahko jemo zelenjavo, juhe, solate, surovo sadje. Izogibati pa bi se bilo treba škrobu, mastnemu mesu in sladkarijam." To smo si bržkone že privoščili dan prej.
PREDLOG: Razstrupljevalna solata
PREDLOG: Ajdova kaša z oreščki in sadjem za zajtrk
PREDLOG: Zimska solata iz kodrolistnega ohrovta
PREDLOG: Lečna juha z zelenjavo in začimbami
Pomembno je poudariti, da zadrževanje pri hrani ne pomeni, da jemo manj količinsko, na kar verjetno ob tem navodilu večina pomisli. "Naslednji dan pazimo, da jemo manj kalorično, ne količinsko. Skleda solate je količinsko gledano velik obrok, a je obrok, ki je energijsko reven." Vsa zelenjava ima nizko energijsko vrednost, zato se pri njenem uživanju res ni treba zadrževati. S takšno hrano je težko pretiravati, saj telo prej pove, da ima dovolj.
Obroke naslednji dan torej sestavimo s hrano, ki ima nižjo energijsko vrednost, a hkrati vsebuje ogromno koristnih hranil. "Takšen način prehranjevanja nam zagotovi, da ne bomo lačni, saj bomo količinsko še vedno pojedli dovolj, hkrati bomo telesu zagotovili več prehranske vlaknine, vitamine in minerale – ravno to, česar smo verjetno prejšnji dan pojedli premalo."
Prehranske vlaknine najdemo v polnozrnatih žitih, stročnicah in seveda v zelenjavi in sadju. Dan po bolj nezdravi pojedini naj bodo takšna živila v vseh obrokih. "Prehranske vlaknine so hrana za naše dobre bakterije v črevesju," pove prehranska strokovnjakinja. "Če smo jedli veliko rafinirane hrane, so morda dobre bakterije stradale, hranile pa so se takšne, ki za nas niso najboljše." Da bi to škodo popravili, je koristno poseči še po probiotikih. "Obrok z veliko prehranske vlaknine bo tako nahranil naše dobre bakterije, dodatek probiotikov, ki so pravzaprav te dobre bakterije, pa užijemo z upanjem, da bodo te dodatno naselile naše črevesje, čeprav v resnici ne vemo, ali bodo ali ne. Dobra izbira so kefir, jogurt, kislo zelje in repa ter ostala fermentirana hrana."
Prej smo zapisali, da se je dobro izogibati škrobu, vendar sedaj lahko to informacijo razširimo. Lahko uživamo živila, ki imajo poleg škroba tudi prehranske vlaknine. Rafiniranim žitom so namreč odvzeta prav slednja, "pa tudi kalček, ki je vir dobrih maščob in nekaterih vitaminov," doda nutricistka. Bel kruh, riž, testenine tako raje nadomestimo z ajdo, ječmenom, prosom, rjavim rižem, kvinojo ... Če nam prija krompir, ga pripravimo z olupkom.
Mnogim po prenajedanju prijajo tekoči obroki, torej juhe, morda celo kakšen smoothie. Toda strokovnjakinja priporoča, da je slednji zelenjavni, ne pa sadni z dodatkom kosmičev, oreščkov, skut in še česa. Smoothie je hitro lahko precej kaloričen, saj denimo težko pojemo že dva cela kosa sadja, precej enostavno pa ju spijemo.
PRIPOROČAMO: Detox zeleni smoothie
PRIPOROČAMO: Detox smoothie s spirulino
Če povzamemo: naslednji dan si pripravimo obroke, ki nas zasitijo, vendar niso kalorični. Živila, ki bi jih morali imeti na zalogi: ključna je zelenjava, tudi fermentirana, poleg tega pa polnozrnata žita, stročnice, jogurt in kefir ter za posladek – sadje.
