Kisla repa je ena od značilnih slovenskih jedi, ki je v jesenskem in zimskem času nepogrešljiva – bodisi kot solata, priloga ali skuhana v krepki joti. Podobno kot kislo zelje, je tudi kisla jota mlečnokislinsko fermentirana zelenjava. Vsebuje veliko vitamina C, ki se tvori med kisanjem, poleg tega pa je bogata tudi z vitamini B1, B2 in B3, balastnimi snovmi in minerali (natrij, kalcij, kalij, magnezij, železo, fosfor). Vsebuje tudi folno kislino, ki pomaga pri razmnoževanju in obnavljanju celic, ter antioksidante, ki nas varujejo pred škodljivimi posledicami oksidativnega stresa in zavirajo posledice staranja.
Kisla repa in voda, v kateri se je kisala, sta naravna diuretika. Pri tem kisla repa deluje razkužilno, saj učinkovito čisti sečne poti. Blagodejno deluje tudi na prebavo. Kisla repa je lažje prebavljiva kot sveža. Pomaga pospešiti prebavo in vzpostaviti zdravo razmerje mikroorganizmov v našem črevesju. Zdrav prebavni trakt pa pomeni okrepljen imunski sistem.
Kako skisati repo?
Če si zaželimo kisle repe, jo lahko kupimo v skoraj vsaki trgovini. Prodajajo jo v vrečkah, plastičnih posodah in steklenih kozarcih. A, tako kot velja za vsako jed, je ponavadi najboljša domača repa, kisana v lesenem čebru. Takšno lahko dobimo na kmetijah ali tržnicah. Kisanja repe pa se lahko lotite tudi sami.
Steklen kozarec napolnimo z naribano repo, medtem dodajamo sol (20 gramov soli na kilogram repe), po želji lahko dodamo tudi nekaj zrn popra, janež in lovorjev list. Na koncu repo dobro potlačimo, kozarec na rahlo zapremo in postavimo na temno mesto. S tem omogočimo, da med procesom fermentacije prihaja do izmenjave plinov. Po nekaj dneh kozarec tesno privijemo in pustimo, da se repa kisa še tri do štiri tedne.
Pri klasični metodi kisanja repe pa uporabimo leseno posodo, lahko tudi plastično. V posodo izmenično zlagamo plasti repe in soli, ki je spet v razmerju 1-2 odstotka količine repe. Ko posodo napolnimo, repo dobro potlačimo. Pri tem se lahko na površini pojavi voda. Nato vse skupaj dobro obtežimo z lesom ali čistim kamnom. Postavimo na temno mesto in počakamo tri do štiri tedne, da se zgodi »čarovnija«.
Idealna temperatura kisanja je 18 stopinj Celzija. Po treh ali štirih tednih, ko je repa skisana, pa jo je treba shranjevati pri nižji temperaturi (10 stopinj Celzija), saj se bo tako dlje časa obdržala.
Proces kisanja se nam lahko tudi sfiži. Najpogosteje se to zgodi, če premalo ali preveč solimo. Premalo soli bo povzročilo premehko repo, ob prisotnosti zraka pa se lahko na vrhu začne razvijati plesen. Če repo preveč solimo, pa je ta na koncu žilasta in trda. Rdečkasta ali sivkasta obarvanost repe pa pomeni, da je bil med procesom prisoten kisik. Ta omogoči rast kvasovkam in plesnim, ki nato negativno vplivajo na fermentacijo.
Domača skisana repa bo ob primernem skladiščenju zdržala do spomladi. Seveda, če je ne bomo prej pojedli. Hranimo jo lahko v kleti ali na balkonu (če ni izpostavljen soncu).
Odlična kot priloga, solata ali glavna jed
Ko pripravljamo jedi iz kisle repe, je dobro, da kislo repo pred pripravo najprej poskusimo. Če se nam zdi prekisla, jo lahko na hitro speremo pod mlačno vodo. Vendar se je treba zavedati, da bomo s tem odstranili tudi del hranil.
Največ koristnih snovi bomo zaužili, če jo uživamo surovo. Lahko pa jo dodajamo solatam ali pa vanjo vmešamo nastrgan korenček ali jabolko. Za izboljšanje okusa lahko kisli repi dodamo tudi na drobno nasekljan česen in malce popra.
Dušena in kuhana repa bo še vedno ohranila veliko hranilnih snovi in mlečno kislino. Dobro se poda fižolu, krompirju, proseni in ajdovi kaši ter dimljenem mesu in klobasam. Dušeni kisli repi lahko dodamo ocvirke. Iz kisle repe pa lahko pripravite tudi enoločnico, joto ali bujto repo.
Primorska jota
Ena najbolj priljubljenih enolončnic pri nas je zagotovo primorska oziroma kraška jota. Na Krasu in Primorskem kisli repi rečejo tudi tropinka. Ime je dobila, ker repo po plasteh vložijo med grozdne tropine in pustijo, da se skisajo tako tropine kot repa. Skisajo jo sicer s pomočjo ocetne kisline, zato ima nekoliko drugačen okus. Za pripravo primorske jote pa lahko uporabite tisto kislo repo, ki jo imate doma.
Za pripravo potrebujemo:
600 g kisle repe
800 g krompirja
1 čebulo
300 g fižola češnjevca
600 g mesnatih prekajenih svinjskih rebrc
2 žlici olja
1 žlico moke
sol
beli poper v zrnu
5 strokov česna
2 lovorova lista
Postopek priprave:
Kislo repo (po potrebi) speremo pod mlačno vodo in odcedimo. V posodi zavremo vodo, ki smo jo solili. Ko voda zavre, dodamo repo in poper v zrnu ter kuhamo približno eno uro.
Medtem olupimo čebulo in jo na drobno nasekljamo. Olupimo krompir in ga narežemo na srednje velike koščke.
Na olju prepražimo čebulo, ko postekleni, dodamo krompir in še nekaj časa pražimo. Dodamo rebrca, zalijemo z vodo, zavremo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Ko je krompir kuhan, vzamemo rebrca iz lonca. Krompir odcedimo, malo tekočine shranimo, in krompir grobo pretlačimo.
Fižol iz konzerve odcedimo in ga dodamo v krompir. Dodamo pretlačen krompir z malo vode od kuhanja in kuhano repo z vso tekočino. Vse skupaj zavremo in dodamo lovorov list.
Medtem olupimo in drobno nasekljamo česen. V majhni ponvi segrejemo žlico olja, dodamo žlico moke in ves čas mešamo ter pazimo, da se moka ne zažge (obarva). Dodamo sesekljan česen, še enkrat dobro premešamo, da se vse sestavine lepo povežejo. Mešanico zlijemo v lonec z ostalimi sestavinami in kuhamo še približno 10-15 minut. Kuhana prekajena rebrca narežemo in vrnemo v lonec.
Joto postrežemo v globokih krožnikih kot glavno jed. Kot prilogo lahko ponudimo kos domačega kruha.
