Ko temperature poleti močno narastejo, se marsikomu zgodi nekaj nenavadnega: hrana, ki jo sicer z veseljem pojemo, nenadoma sploh ni privlačna. Že ob misli na vroče kosilo nam lahko postane slabo, želodec je občutljiv, po nekaj grižljajih pa imamo občutek, da ne moremo več.
Vročina lahko vpliva tudi na prebavo in počutje. Ob močnem potenju izgubljamo tekočino, dehidracija pa lahko prispeva k šibkosti, glavobolu, slabosti in vrtoglavici. Pri toplotni izčrpanosti se lahko pojavijo tudi izguba apetita, slabost, bruhanje ali driska.
Toda tudi če nam ni do hrane, telo še vedno potrebuje energijo in hranila. Rešitev zato ni v tem, da ves dan ne pojemo ničesar, temveč da izberemo manjše, preproste in lahko prebavljive obroke, ki nas ne obremenijo.
Najpomembnejše je, da ne pozabimo na tekočino
Ko je zelo vroče, je pomembneje kot običajno, da tekočino uživamo čez ves dan in ne šele takrat, ko postanemo žejni. Voda je za večino ljudi najboljša izbira, pomagamo pa si lahko tudi z živili, ki vsebujejo veliko vode. Dobra izbira so na primer: lubenica in melona, kumare, paradižnik, breskve in nektarine, jagodičevje, zelena solata, navadni jogurt, lahke juhe in hladne zelenjavne juhe.
Če se močno potimo, denimo zaradi fizičnega dela ali športne aktivnosti, je treba pomisliti tudi na nadomeščanje elektrolitov. Pri običajnem dnevu je za večino ljudi dovolj, da pijejo vodo in uživajo normalno, nekoliko slano hrano; pri izrazitem potenju pa so lahko koristni tudi napitki z elektroliti.
Kaj jesti, ko vam je poleti slabo in nimate apetita?
Takrat ni treba razmišljati o velikem kosilu. Veliko bolje je, da si obrok razdelimo na manjše porcije in pojemo nekaj na nekaj ur.
Pri slabosti so običajno lažje prebavljiva preprosta živila, kot so riž, krompir, prepečenec, krekerji, banana in jabolčna čežana. Tudi manjša količina pustega mesa ali piščanca je lahko primerna, ko se želodec že nekoliko umiri.
To ne pomeni, da se moramo poleti odpovedati beljakovinam, maščobam ali drugim hranilom. Ključno je predvsem, da jih zaužijemo v količini in obliki, ki jo želodec v tistem trenutku dobro prenaša.
1. Riž in druga nežna škrobna živila
Kuhan bel riž, krompir ali kos kruha so dobra izbira, ko vam težka hrana ne ustreza. Pripravite jih brez veliko maščobe in močnih začimb.
Rižu lahko dodate malo kuhane zelenjave ali nekaj koščkov piščanca, če vam beljakovinska hrana ne povzroča slabosti.
2. Banane in drugo mehko sadje
Banana je priročna, nasitna in običajno precej prijazna do želodca. Če vam bolj ustreza osvežilno sadje, lahko izberete tudi melono, lubenico ali breskev. Pri zelo občutljivem želodcu pa z večjimi količinami kislega sadja raje počakajte.
3. Jogurt
Navaden jogurt je lahko prijetna izbira, saj je hladen, vsebuje tekočino in nekaj beljakovin. Dodate mu lahko banano, nekaj ovsenih kosmičev ali mehko sadje.
Če imate hkrati drisko ali izrazito prebavne težave, pa mlečni izdelki nekaterim stanje poslabšajo, zato jih je bolje za nekaj časa izpustiti in preveriti, kako se počutite.
4. Kuhana ali nežno pripravljena zelenjava
Če vam surova zelenjava ne ustreza, je ni treba siliti vase. Bučke, korenje ali krompir lahko na hitro skuhate ali podušite in začinite zelo preprosto.
Tako dobite lahek obrok, ki je precej manj obremenjujoč kot velika porcija pečene ali pa surove zelenjave.
5. Hladni obroki so lahko prijetnejši
Poleti ni nobene potrebe, da je vsak obrok topel. Če vam vroča hrana povzroča odpor, si pripravite hladno jed.
Dobra izbira so na primer jogurtova skleda s sadjem, hladna juha, preprosta riževa solata ali solata iz krompirja in kumar.
Čemu se je bolje izogniti?
Ko je želodec zaradi vročine občutljiv, ni najboljši trenutek za zelo težke obroke.
Za nekaj časa omejite predvsem:
- ocvrto in zelo mastno hrano,
- zelo velike porcije,
- zelo pekoče jedi,
- težke omake in smetanaste jedi,
- večje količine alkohola,
- veliko kofeina (še zlasti na prazen želodec),
- zelo sladke pijače,
- hrano, za katero že sicer veste, da vam povzroča napihnjenost ali prebavne težave.
Pet preprostih jedi, ki jih pripravite, ko vam ni do hrane
Če vam ob misli na veliko kosilo ni dobro, poskusite s katero od teh petih jedi.
1. Hladna kumarično-jogurtova juha
Potrebujete:
- 1 večjo kumaro,
- 200 g navadnega jogurta,
- nekaj žlic vode,
- ščepec soli,
- nekaj lističev mete ali kopra,
- po želji nekaj kapljic limoninega soka.
Priprava:
Kumaro naribajte ali zmešajte v blenderju skupaj z jogurtom, koprom ali meto, limoninim sokom in nekaj žlicami vode. Rahlo solite in juho dobro ohladite.
Če vam je zaradi slabosti limona neprijetna, jo preprosto izpustite. Juho si lahko privoščite s kosom kruha, krekerji ali prepečencem.
2. Riž s piščancem in bučkami
Potrebujete:
- 60–70 g riža,
- 80–100 g piščančjih prsi,
- 1 manjšo bučko,
- 1 čajno žličko olivnega olja,
- malo soli.
Priprava:
Riž skuhajte. Piščanca in bučko narežite na majhne koščke ter ju nežno podušite na malo olja in nekaj žlicah vode. Zmešajte z rižem in jed postrezite mlačno ali hladno.
To je dobra izbira, ko že potrebujete nekoliko bolj konkreten obrok, vendar vam težka hrana še vedno ne ustreza.
3. Jogurtova skleda z banano in kosmiči
Potrebujete:
- 200 g navadnega jogurta,
- 1 banano,
- 2 žlici ovsenih kosmičev,
- po želji nekaj borovnic.
Priprava:
Banano narežite na kolobarje in jo skupaj z ovsenimi kosmiči dodajte jogurtu. Pustite nekaj minut, da se kosmiči zmehčajo.
Če vam je zjutraj zaradi vročine še posebej slabo, je to lahko precej bolj sprejemljiv zajtrk kot jajca ali pa kruh z maslom.
4. Krompirjeva solata s kumaro
Potrebujete:
- 2 srednje velika krompirja,
- 1 manjšo kumaro,
- 2 žlici navadnega jogurta,
- malo soli.
Priprava:
Krompir skuhajte, ohladite in narežite. Dodajte narezano kumaro, jogurt, malo soli in po želji tudi kakšna nasekljana sveža zelišča. Ne dodajajte majoneze, veliko olja ali težkega preliva.
5. Toast z banano in skuto
Potrebujete:
- 1–2 rezini polnozrnatega ali belega toasta (lahko tudi krekerji ali prepečenec),
- 2–3 žlice skute,
- banane,
- po želji malo cimeta.
Priprava:
Toast rahlo popecite, premažite s skuto in dodajte narezano banano. Če vam polnozrnati kruh zaradi prebave ne ustreza, izberite navadni beli toast, krekerji ali prepečenec.
Ni treba pojesti velikega obroka
Ko je zunaj 35 stopinj in vam je že od samega vonja po hrani slabo, je verjetno najslabša strategija, da se prisilite v ogromno kosilo.
Veliko bolj smiselno je, da čez dan pojeste pet ali šest manjših obrokov. Zjutraj lahko na primer zaužijete jogurt z banano, dopoldne nekaj sadja, za kosilo malo riža s piščancem, popoldne toast ali krekerje, zvečer pa hladno juho in kos kruha.
Ko se apetit vrne, se lahko postopoma vrnete k običajni prehrani.
In še pomembno opozorilo
Če je pomanjkanje apetita povezano samo z vročino in se počutje izboljša, ko se ohladite in zaužijete dovolj tekočine, običajno ni razloga za paniko.
Drugače pa je, če se poleg slabosti pojavijo močno potenje, izrazita šibkost, glavobol, vrtoglavica, bruhanje, omedlevica, zmedenost ali drugi znaki pregrevanja. To so lahko znaki toplotne izčrpanosti oziroma resnejše bolezni zaradi vročine. Takrat ni dovolj, da samo poiščemo lahek recept – treba se je umakniti v hladen prostor, začeti nadomeščati tekočino in ob poslabšanju oziroma resnih simptomih poiskati zdravniško pomoč.
Poletje torej ni čas za siljenje s hrano. Če vam vročina zapre apetit, izbirajte manjše, preproste in osvežilne obroke, jejte takrat, ko vam najbolj ustreza, ter predvsem poskrbite za zadosten vnos tekočine. Tudi skleda hladnega jogurta z banano, nekaj žlic riža ali kos toasta so v takšnem dnevu boljša izbira kot popolnoma prazen želodec.
Viri: Centers for Disease Control and Prevention (CDC), Mayo Clinic
