Datlji veljajo za sveto oziroma rajsko sadje na Bližnjem vzhodu, saj je pogosto omenjeno v verskih besedilih, datljeva palma pa velja celo za »drevo življenja«. Gre za eno najstarejših kultiviranih vrst sadja, gojile so jih že starodavne kulture ob obalah Nila in v Mezopotamiji. Arheološke najdbe pa kažejo, da so datljeve palme obstajale že pred več kot 50 milijoni let.
Ker datlji uspevajo v puščavi, jih včasih imenujejo »puščavski kruh«. Zaradi njihove neverjetne sladkobe pa jim pravijo tudi naravna sladkarija.
Datljeva palma zraste do 30 metrov v višino, vendar raste počasi in lahko doseže več kot 100 let. Daje sladke ovalne sadeže, ki zrastejo od tri do sedem centimetrov v dolžino in okoli 2,5 centimetra v debelino. Na svetu je več kot 200, po nekaterih ocenah pa celo več kot 3000 vrst datljev, ki se razlikujejo po barvi (od temno rjave, do svetlo rdeče in svetlo rumene), velikosti, obliki in okusu. V grobem pa se delijo na tri vrste: mehke, na pol suhe in suhe datlje. Najbolj znana in priljubljena vrsta datljev je medjul (orig. medjool), ki so tudi med največjimi in najdražjimi sortami datljev.
Datlje gojijo v več kot 40 državah po svetu, med drugim v Egiptu, Tuniziji, Alžiriji, Maroku, Iranu, Iraku, Palestini in Izraelu, Pakistanu, Savdski Arabiji, Zalivskih državah, Somaliji, Nigeriji, Turčiji, pa tudi v Španiji in celo v ZDA. Na leto na svetu proizvedejo več kot 9,5 milijona ton datljev, države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike pa so njihovi največji proizvajalci in tudi porabniki.
Zelo hranljiv prigrizek
Ker gre za suho sadje, je njihova kalorična vrednost višja od večine svežega sadja. 100 gramov datljev ima okoli 1.150 kilodžulov oziroma 277 kalorij. Večino kalorij v datljih predstavljajo ogljikovih hidrati (75 g na 100 g datljev), nekaj malega pa tudi beljakovine (2 g/100 g datljev) in vlaknine (7 g/100 g datljev).
Kljub visoki kaloričnosti vsebujejo datlji veliko pomembnih vitaminov in mineralov, kot so kalij, magnezij, baker, kalcij, mangan, železo, vitamin B6. Poleg tega imajo tudi veliko antioksidantov, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje. Vsebovali naj bi tudi fitokemikalije, ki pripomorejo k zniževanju holesterola ter zmanjšujejo tveganje za diabetes, rak in srčno-žilna obolenja.
Zaradi visoke vsebnosti naravnih sladkorjev je kljub vsemu treba datlje uživati zmerno. Nekatere raziskave sicer kažejo, da imajo datlji nizek glikemični indeks in zato ne povzročijo naglega dviga ravni sladkorja v krvi kot kakšna druga sladkarija z visokim glikemičnim indeksom.
Tudi zaradi naštetih lastnosti muslimani po vsem svetu v času postnega meseca po tradiciji post prekinejo z datlji in kozarcem vode. S tem naj bi potešili volčjo lakoto in preprečili, da bi se oseba po koncu posta prenažirala ter imela posledično prebavne motnje. Poleg tega naj bi datlji na prazen želodec spodbudili izločanje prebavnih sokov, s čimer se želodec in prebavni trakt pripravita na konkretno hrano, ki sledi. Prav tako so datlji tudi lahko prebavljivi in ne vzdražijo želodca po celodnevnem postu.
Kako jih lahko uporabite v prehrani?
Sušeni datlji (ki jih lahko kupimo pri nas) vsebujejo 61–68 odstotkov sladkorja. Ker so zelo sladki, jih v arabskih deželah pogosto uporabljajo za pripravo sladic ali pa jih ponudijo samostojno kot posladek.
V zadnjih letih pa so datlje »odkrili« tudi mnogi športniki ter zagovorniki zdravih sladic in zdrave prehrane. Pogosto po njih posegajo tudi tisti, ki se sicer izogibajo sladkorju in umetnim sladilom. So zelo vsestranski sadež, ki si vse bolj utira pot v svetovni kulinariki. Zaradi vsebnosti pektina, ki deluje kot povezovalec in zgoščevalec, je priljubljen tudi v veganskih receptih ter za pripravo energijskih tablic, smoothijev, pudingov, pa tudi solatnih prelivov.
Datlji so priročen prigrizek, ki ga lahko vzamemo s seboj na kakšen izlet ali daljši tek. Če jim odstranimo koščico, jih lahko napolnimo z različnimi nadevi in polnili. Zelo pogosto jih polnijo z mandlji in drugimi oreščki, lahko pa uporabimo tudi kremni sir, mascarpone ali maslo iz oreščkov.
Lahko jih narezane ali cele (brez koščice) dodamo k solatam (zelenjavnim in sadnim). So tudi dobrodošel dodatek smoothijem, še zlasti v zelenih smoothijih, saj dodajo ravno prav sladkobe.
Datlje uporabljajo tudi v arabskih mesnih enolončnicah in maroških jedeh, ki jih pripravljajo v posebni lončeni posodi »tajine«.
Lahko jih zmeljete v pasto, ki jo nato dodajate svojim receptom, denimo pri pripravi energijskih kroglic, ploščic ali za pripravo moussa.
Ideje za polnjene datlje
Datlji, predvsem večje in mehkejše vrste, so idealni za polnjenje. Tako na preprost način in brez peke pripravite sladico, s katero boste navdušili in presenetili še tako zahtevne sladokusce.
Idej za polnjene datlje je res nešteto in nadev lahko pripravite po želji in okusu. Na koncu lahko datlje tudi prelijete s kakšnim sirupom, jih oblijete s čokolado in po želji tudi posipate z različnimi posipi.
Pred polnjenjem po dolžini prerežite vsak datelj posebej in odstranite koščico. Pazite, da datljev ne zmečkate preveč, pač pa skušajte ohraniti njihovo ovalno obliko. Nato pripravite nadev – za to lahko uporabite različne namaze, karamelo, sir, oreščke ... Če jih pripravljate za zabavo ali družinsko srečanje, jih pripravite toliko, da jih bo dovolj za vse povabljence (približno 3–4 na osebo).
Predlagamo, da poskusite spodnji recept za datlje, polnjene z arašidovim maslom in prelite s čokolado.
Za pripravo potrebujete:
- 16 daljtev
- arašidovo maslo
- 100 g jedilne čokolade (za preliv)
- 20 g kokosovega masla
- kokosovo moko ali mlete lešnike (za posip)
Postopek priprave:
Izberite malce večje, lepe in polne datlje. Prerežite jih po dolžini in jim odstranite koščico.
V vdolbinico nadevajte arašidovo maslo, lahko si pomagate tudi z vrečko za dresiranje. Napolnite jih tako, da bo maslo lepo zapolnilo luknjo. Datlje nato nekoliko stisnite, da se zaprejo v prvotno obliko.
V kozici raztopite kokosovo maslo in dodajte nalomljene koščke čokolade ter pri srednje visoki temperaturi počasi raztopite čokolado. Pazite, da se vam ne prismodi.
Nadevane datlje pomočite v čokolado, da jih ta povsem oblije ter jih prestavite na pladenj. Dokler je čokolada še stopljena, jih po eni strani (najbolje, da v tanki liniji) posujte s kokosom ali mletimi lešniki. Postopek ponovite z vsemi datlji.
Datlje nato za kakšno uro prestavite v hladilnik, da se čokolada strdi, nato pa jih prestavite na servirni krožnik.
To sladico lahko pripravite tudi par dni vnaprej, v tem primeru datlje (ko se čokolada strdi) prestavite v posodo, pokrijte s pokrovom in postavite nazaj v hladilnik.
Ideja za še več pestrosti: Datlje lahko oblijete z različnimi vrstami čokolade: temno, mlečno, belo, roza. Lahko jih oblijete tudi denimo s temno čokolado, nato pa po vrhu okrasite še z belo čokolado.
Datlje lahko napolnite tudi z mandljevim ali lešnikovim maslom, z lešnikovim namazom, mascarpone sirom, kremnim sirom, domačo karamelo, tahinijem, orehovim nadevom, marmelado, marcipanom. Lahko kombinirate tudi več nadevov hkrati: mascarpone sir in mandlji, nutela in zdrobljeni lešniki itd.
Polnjene datlje lahko ponudite brez čokoladnega obliva ali pa jih namesto s čokolado pokapljate z medom, karamelo ali javorjevim sirupom.
Tako pripravljeni datlji lahko v tesno zaprti posodi in v hladilniku počakajo več dni, lahko tudi kakšen teden (odvisno od polnila). Lahko jih tudi zamrznete, vendar jih v tem primeru pred postrežbo vzemite iz hladilnika najmanj 24 ur prej ter pustite, da se odtalijo v hladilniku.
