Holesterol je že nekaj desetletij eden glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni. V Sloveniji smo na tem področju že naredili konkreten premik na bolje, saj je merjenje holesterola v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja na voljo praktično vsem odraslim nad 35 let. Kljub temu številni nikoli ne pridejo k zdravniku ali se ne odzovejo na vabilo k sodelovanju v programu presejanja. K njihovi odločitvi med drugim pripomorejo tudi številni miti, ki krožijo o holesterolu – pa čeprav ti niso (povsem) točni.  Ravno zato smo se v času velikonočnih praznikov odločili razbiti nekaj najosnovnejših in najbolj aktualnih, ob tem pa vsem, ki se soočate s povišanimi vrednostmi holesterola v krvi, polagamo na srce: jemanje zdravil je pomembnejše kot dietni prekršek s pirhom ali kosom potice za veliko noč.

Mit št. 1: Holesterol škoduje zdravju

Poznamo dva vira holesterola, in sicer prehranski holesterol, ki ga zaužijemo s prehrano, in endogeni holesterol, ki ga naša jetra izdelajo sama. Slednjega nato razvrščamo v dve glavni skupini: HDL- in LDL-holesterol. In le LDL-holesterol je nevaren za zdravje. Kadar ga je v telesu preveč, se med prenosom po žilah odvodnicah namreč odlaga v žilne stene, kjer tvori oblogo. Zaradi tega procesa, ki ga imenujemo ateroskleroza, se postopno mašijo žile. Če obloga poči, pride njena vsebina v stik s krvjo in nastane krvni strdek. Ta žile še bolj zoži ali jih celo popolnoma zapre, kar je smrtno nevarno. 

Mit št. 2: Hrana je glavni krivec za povišano raven holesterola v krvi

Večino holesterola proizvede telo samo, le 20 do 30 odstotkov pa ga vnesemo s prehrano. In ta, s hrano vneseni holesterol, ni toliko problematičen – na povečanje škodljivega LDL-holesterola v krvi namreč v večji meri vplivajo nasičene, zlasti živalske maščobe, še dosti bolj pa nenasičene transmaščobe. Za zdravo življenje je zato priporočljivo staviti na svežo, lokalno, mediteransko obarvano prehrano, ki po prepričanju stroke najbolj blagodejno vpliva na naše telo ter celostno počutje. 

Mit št. 3: Jajca so glavni vzrok za povišano raven holesterola v krvi

V času okrog velike noči naj bi bila največja težava predvsem uživanje jajc, saj rumenjak vsebuje izredno veliko holesterola. A kot smo že pojasnili, ima s hrano vnesen holesterol zelo malo vpliva na to, koliko delcev, iz katerih nastaja škodljiv LDL-holesterol, bodo jetra izločala, zato si lahko pirhe privoščimo brez slabe vesti. Ne gre pa pretiravati: po nasvetih prehranskih strokovnjakov naj bi si privoščili od tri do pet jajc na teden in tudi za veliko noč jih ni priporočljivo pojesti več. 

Mit št. 4: Povišan holesterol je domena debelih ljudi

Če pogledamo ekstremne vrednosti škodljivega holesterola pri določenih dednih oblikah, je višje vrednosti zaznati pri ljudeh, ki imajo nižjo telesno maso, ne višje. Tudi bolniki z družinsko hiperholesterolemijo, genetsko boleznijo, zaradi katere je moteno odstranjevanje LDL-holesterola, so običajno normalne, ali vsaj priporočene telesne teže. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da število ljudi s prekomerno telesno težo v populaciji narašča, s tem pa med njimi narašča tudi število tistih, ki nimajo normalnih vrednosti krvnih maščob. 

Mit št. 5: Za znižanje ravni holesterola v krvi so dovolj prehranska dopolnila in dieta 

Tveganje za pojav različnih srčno-žilnih dogodkov se začne pomembno povečevati že pri vrednostih skupnega holesterola nad 5,0 mmol/l. Če se znajdemo v tej skupini, je v prvi vrsti treba pod zdravniškim nadzorom narediti načrt ukrepanja. Številni verjamejo, da bodo že zgolj z dieto ter nekaj prehranskimi dopolnili lahko dosegli izboljšanje. A žal to v večini primerov ni dovolj. Tudi zelo stroga dieta namreč lahko vrednost škodljivega holesterola zniža za največ 10 do 15 odstotkov, prehranskih dopolnil iz proste prodaje pa ne moremo primerjati z zdravilom, ki nastaja nadzorovano, v medicinskem okolju. Običajno so tako najustreznejša rešitev statini, ki spadajo med najučinkovitejša in varna zdravila in zavirajo tvorbo holesterola v jetrih, predpiše pa jih zdravnik, v kolikor oceni, da stanja ni mogoče uravnati zgolj s spremembo življenjskega sloga. Le tako je zdravljenje učinkovito in povsem varno. 

Sponzorirana objava