Prav v tem se skriva moč tako imenovane tolažilne hrane. Raziskava Cooking & Eating Report, ki jo je pripravilo podjetje IKEA, razkriva, da kar 40 odstotkov ljudi najraje posega po jedeh, ki jih spominjajo na otroštvo. Okusi, ki jih poznamo, imajo posebno vrednost – ne le zaradi okusa, temveč zaradi občutkov varnosti, topline in pripadnosti, ki jih prebujajo.
Prav zato se izbira hrane redko zgodi naključno. Tudi kadar se odločimo za hiter obrok, nas pogosto vodi želja, ne le praktičnost.
Kakšne so naše prehranske navade?
Kljub dostopu do vedno širšega nabora svetovnih kuhinj ostajamo pri prehrani presenetljivo predvidljivi. Raziskava kaže, da se kar vsak peti človek redno vrti med desetimi ali manj večernimi jedmi, 40 odstotkov pa jih vsak dan zajtrkuje enako ali zelo podobno. Hkrati si četrtina ljudi želi pogosteje preizkušati nove okuse, kar kaže na zanimivo ravnovesje med rutino in radovednostjo.
V Sloveniji kuhanju posvečamo veliko pozornosti. Kar 82 odstotkov vprašanih pravi, da radi kuhajo, večina pa obroke pripravlja približno petkrat na teden. Kuhanje tako ni le nuja, temveč dejavnost, ki povezuje družino in prijatelje, omogoča preizkušanje novih receptov in pogosto prinaša občutek sprostitve.
Ko izbiramo prigrizke, Slovenci raje posegamo po slanih kot sladkih, medtem ko sladice ostajajo rezervirane za posebne trenutke. Kljub temu globalno kar 46 odstotkov vprašanih priznava, da imajo radi sladko, približno petina pa si privošči tudi nočne prigrizke. Hrana tako ni vedno le potreba, temveč tudi način sprostitve in razvajanja.
Kaj radi jemo Slovenci?
Čeprav se prehranske navade prilagajajo sodobnemu tempu življenja, v Sloveniji še vedno ostaja močna povezanost s tradicionalno kuhinjo. Med najbolj priljubljenimi jedmi so jota, ričet, enolončnice, pečenke, testenine in krompir v različnih oblikah.
Posebno mesto ima nedeljsko kosilo, ki za mnoge še vedno sledi ustaljenemu zaporedju. Juha, glavna jed, priloga in sladica niso le obrok, temveč ritual, ki povezuje družino in ustvarja tradicijo.
Hkrati pa se Slovenci dobro prilagajamo sodobnemu tempu življenja. Med tednom pogosto izbiramo hitrejše obroke, ki pa še vedno temeljijo na domačih okusih in svežih sestavinah. Prav ta kombinacija tradicije in praktičnosti ustvarja značilen način prehranjevanja, ki združuje preteklost in sedanjost.
Zakaj izbiramo prav določeno hrano?
Na naše prehranske odločitve vpliva več dejavnikov. Čas je eden ključnih. Med tednom iščemo rešitve, ki so hitre in enostavne, ob koncih tedna pa si pogosteje vzamemo čas za pripravo zahtevnejših jedi.
Pomembna je tudi čustvena komponenta. Hrana, ki jo povezujemo z lepimi spomini, ima pogosto večjo vrednost kot nova ali bolj eksotična jed. Prav tako ima pomembno vlogo druženje. Ko gostimo prijatelje ali družino, izbiramo jedi, ki jih lahko delimo in ob katerih se zadržimo za mizo dlje časa.
"Hrana je globoko čustvena. Povezana je z našo kulturo, vzgojo in spomini. Te ugotovitve nam pomagajo bolje razumeti, kaj ljudem daje občutek doma in kako lahko v podjetju IKEA podpiramo radostne ter smiselne prehranske izkušnje za vse," pravi Lorena Lourdio Gomez, globalna vodja področja prehrane pri IKEA Retail Ingka Group.
Raziskava kaže tudi, da Slovenci veliko pozornosti namenjamo odgovorni porabi hrane. Večina vprašanih pravi, da ne zavrže veliko hrane, kar kaže na premišljen odnos do načrtovanja obrokov in nakupovanja.
Hrana kot del širšega razumevanja doma
Prav razumevanje teh navad je razlog, da podjetje IKEA ne razvija le rešitev za dom, temveč tudi premišljeno ponudbo hrane. Ta temelji na ideji, da mora biti hrana dostopna, okusna in predvsem čustveno blizu ljudem – naj gre za obrok, ki nas spomni na dom, ali za nekaj novega, kar želimo deliti z bližnjimi.
Njihova ponudba združuje znane, tolažilne okuse – kot so mesne kroglice ali cimetovi zavitki – ter sodobne, bolj trajnostne alternative. S tem odgovarja tako na potrebo po domačnosti kot na željo po raziskovanju novih okusov.
Pomemben del njihovega pristopa predstavlja tudi trajnost. To vključuje odgovorno izbiro surovin, razvoj bolj rastlinsko usmerjenih jedi, kot so rastlinske kroglice, narejene iz grahovega proteina, ovsa, krompirja, jabolk in drugih rastlinskih sestavin, ki predstavljajo okusno alternativo njihovim priljubljenim mesnim kroglicam, ter tudi zelenjavni hot dog, ki ohranja poln okus klasičnega hot doga z manjšim okoljskim odtisom. Na ta način spodbujajo bolj premišljene prehranjevalne navade, ki koristijo tako posameznikom kot okolju.
Da bi gospodinjstvom pomagali zmanjšati zavrženo hrano, pri podjetju IKEA ponujajo tudi vrsto pametnih rešitev za shranjevanje hrane, kot so IKEA365+ posode, KORKEN steklenice in UPPDATERA organizatorji, ki ohranjajo sestavine sveže, urejene in lahko dostopne. Tako spodbujajo bolj premišljene prehranjevalne navade, ki koristijo tako posameznikom kot okolju.
Več kot le okus
Nenazadnje hrana ni le vprašanje tega, kaj jemo. Je način, kako si vzamemo čas drug za drugega, kako ohranjamo tradicijo in kako ustvarjamo nove spomine.
Morda prav zato najbolj cenimo tiste obroke, ki niso popolni, a so iskreni. Tiste, ki jih delimo z ljudmi, ki nam največ pomenijo. In prav v teh trenutkih hrana postane nekaj več kot le obrok. Postane del občutka doma.
Oglasno sporočilo
