Večina nas je odraščala ob »mantri«, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Še posebej to velja, če dan začnemo z zdravim zajtrkom, ki nam da energijo in ki je bogat z vitamini in minerali. Nekateri dan radi začnejo s čim sladkim, drugi s kakšno mlečno jedjo, tretji pa prisegajo na jajčka ali pa si za zajtrk najraje privoščijo kos kruha z namazom ali rezinami sira in salame. 

Sicer velja »konsenz«, da je tradicionalni slovenski zajtrk sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka – vse je seveda domače, lokalne pridelave. To sicer ni zajtrk, ki so si ga redno pripravljali naši predniki v etnološkem smislu, vendar pa so vsa uporabljena živila oziroma sestavine – torej kruh, maslo, med, mleko in jabolko – tradicionalne in so jih v naših krajih uživali kot tradicionalne tudi v etnološkem smislu.

Od leta 2011 vsak tretji petek v novembru v vseh vrtcih in osnovnih šolah organizirajo tradicionalni slovenski zajtrk. Letos ta sicer poteka 11. junija – novembra ga namreč niso mogli organizirati, saj je šolanje zaradi pandemije potekalo na daljavo. 

S tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki se je z leti razširil tudi v nekatere druge ustanove, želijo organizatorji poudariti pomen uživanja lokalno pridelane hrane in rednega zajtrkovanja. Lokalno pridelana živila namreč najhitreje in po najkrajši poti pridejo do potrošnikov, zato manj obremenjujejo okolje in imajo višjo biološko vrednost, saj so pobrana ob svoji optimalni zrelosti.

Če si želite tudi vi privoščiti »tradicionalni« slovenski zajtrk, vam bo ta še bolj teknil, če maslo in med namažete na domač kruh: 

Kruh, mleko in sadje so pogosto na mizi za zajtrk v številnih kulturah. Pogledali smo, kakšni so še tipični oziroma tradicionalni zajtrki po svetu. V nekaterih državah so zajtrki skromni, ponekod pa so to že prave pojedine. 

Velika Britanija

Čeprav Britanci ne slovijo ravno po bogati kulinariki, je njihov angleški zajtrk znan po vsem svetu. Vključuje strogo določena živila, ki se že stoletja ne spreminjajo. Angleški zajtrk je sicer za mnoge morda preobilen, a tak je z razlogom. Nekoč so namreč v revnih britanskih družinah zjutraj morali pojesti kalorično hrano, da so lahko nato trdo delali več ur. Pogosto je bil namreč naslednji obrok šele zvečer, ko so se vrnili domov. Ker je tako zelo nasiten, pa ga v angleških pubih ponujajo ves dan. 

Pri angleškem zajtrku so na krožniku tipično ocvrta slanina, ocvrta jajca in klobase. Obvezne pa so tudi priloge: pečen paradižnik, pražene gobe, ocvrta čebula, pečen fižol ter popečen toast z maslom. K zajtrku navadno postrežejo pomarančni sok ter skodelico črnega čaja (english breakfast) ali kave. 

V zadnjih desetletjih sta se tradicionalnemu angleškemu zajtrku pridružili še vegetarijanska in veganska različica. Pri vegetarijanskem so na krožniku še vedno jajca, namesto slanine in klobas pa njihovi vegetarijanski oziroma veganski nadomestki. Pri veganski različici pa je pražen tofu alternativa ocvrtim oziroma umešanim jajcem. 

Francija

Francozi so veliki, če ne celo največji gurmani na svetu. A za narod, ki tako zelo uživa v hrani, je njihov tipičen zajtrk precej preprost. V Franciji je namreč zajtrk najmanj pomemben obrok dneva, najpomembnejši obrok pa je kosilo. 

Zjutraj tako Francozi pojedo nekaj »na hitro«, predvsem pa največkrat posegajo po sladkih stvareh. Pogosto zavijejo v bližnjo pekarno in si privoščijo svež francoski kruh z maslom in marmelado, slasten francoski rogljiček ali kakšen drug pekovski izdelek ter skodelico kave. Načeloma slanih jedi in sira za zajtrk ne uživajo, prav tako tudi ne kombinirajo več jedi hkrati. Namesto pekovskih izdelkov kdaj posežejo tudi po mlečnih izdelkih s kosmiči, sadje pa je pogost dodatek zajtrku.

Italija

Podobno kot Francozi tudi Italijani ne posvečajo veliko pozornosti zajtrku. Zjutraj namreč spijejo svoj »espresso« ali kapučino, ob tem pa mimogrede pojedo še kakšno sladko pecivo. Večina Italijanov si namreč ne predstavlja, da bi za zajtrk sedli za mizo in uživali slane jedi, kot so klobase ali jajca. Pogosto zajtrkujejo kar stoje, na poti v službo, ko si v svoji izbrani kavarni naročijo skodelico kave. 

Ob skodelici prve kave si najpogosteje privoščijo italijansko sladko pecivo, kot so »cornetto« (manjši italijanski rogljiček, ki je mehkejši od francoskega), »crostata« (italijanska pita iz krhkega testa in sadnega nadeva); biscotti (italijanski hrustljavi piškoti) ali »sfogliatella« (italijansko sladko pecivo, ki je na vrhu nabrano in polnjeno z različnimi nadevi).

Srbija

V Srbiji dan radi začnejo s slanimi in nasitnimi jedmi. Tako so za prvi obrok dneva na jedilniku po navadi lepinje s kajmakom, proja (koruzni hlebček), burek oziroma pite, kačamak, pa tudi trdo kuhana jajca, hladni narezki, sir in jogurt. 

Kačamak je jed, ki spominja na polento. Koruzno moko oziroma zdrob namreč skuhajo, da dobijo gosto polento. Včasih ji dodajo tudi kuhan krompir, ki ga kuhajo tako dolgo, da začne razpadati. Nato pa ga s polento zmešajo v homogeno zmes. Jedi dodajo različne priloge, po navadi zelo kalorične, kot so denimo feta sir, sveži sir, kislo mleko, kajmak ali pa mleko in sladkor. Nekateri dodajajo tudi ocvrto slanino, ocvirke in podobno. Ker je jed zelo nasitna, jo tradicionalno uživajo le za zajtrk. 

Švica

Müesli je pogosto na jedilniku za zajtrk tudi pri nas, a njegove korenine so v Švici. Jed je namreč pred več kot stotimi leti razvil švicarski zdravnik Maximilian Bircher-Benner, ki je želel svojim bolnikom ponuditi hranljiv in lahko prebavljiv zajtrk. V izvirniku se jedi reče Birchermüesli oziroma skrajšano »müesli«. Beseda je pomanjševalnica, ki pomeni »kaša« ali »pire«. 

Gre za mešanico ovsenih kosmičev, oreščkov, rozin in drugega suhega sadja. Švicarji jo po navadi jedo z jogurtom. Pogosto sestavine zmešajo že zvečer in pustijo, da se ovseni kosmiči čez noč prepojijo in zmehčajo. 

Španija

Prehranjevalne navade Špancev so posebne in se razlikujejo od denimo francoskih. A tako kot Francozi tudi v Španiji pogosto za zajtrk pojedo le kaj skromnega, saj je to najmanjši obrok dneva. Večina dan začne s skodelico »cafe con leche« (kava z mlekom), ob kateri pospravijo kakšen rogljiček ali popečen toast, pokapan z malo odličnega španskega oljčnega olja. Popečen kruh je včasih obložen tudi s svežim sesekljanim paradižnikom in česnom ter prav tako pokapan z oljčnim oljem. Otroci namesto kave spijejo pomarančni sok, čokoladno mleko ali pa denimo špansko vročo čokolado, v katero pomakajo slastne churrose oziroma španske ocvrtke.

V lokalih zajtrke strežejo do 13. ure, tako da si nemalokrat privoščijo tudi t. i. »drugi zajtrk«. Kosilo se namreč začne šele okoli 15. uri, večerja pa po 20. uri. Vmes pa lakoto potešijo s tapasi, majhnimi prigrizki, ki jih postrežejo ob pijači. 

Rusija

V Rusiji zajtrku rečejo »zavtrak« in je tipično sestavljen iz tanke palačinke oziroma »blina«, kaše, svežega sira tvorog, jajc, narezka in rdečega kaviarja. Ob tem si privoščijo še skodelico kave ali čaja. 

Ruska kaša za zajtrk je tradicionalno ajdova, vendar pa je lahko pripravljena tudi iz pšeničnega zdroba ali ovsenih kosmičev. Po navadi jo skuhajo v mleku, sladkajo in postrežejo z dodatkom domače marmelade ali džema. 

Blini pa so majhne palačinke, na katere Rusi namažejo kislo smetano ali kremni sir, dodajo pa še svež koper in dimljen losos ali kaviar.

Turčija

V Turčiji zajtrku pravijo »kahvalti« in je prava pojedina. Za mizo, ki je obložena z raznimi dobrotami, se po navadi zbere vsa družina. Turki si res vsak dan vzamejo čas za zajtrk, ob koncu tedna pa je miza še posebej bogato obložena. 

Na mizi po navadi ne manjkajo simit (okroglo turško pecivo, obilno posuti s sezamom) ali jufka, več vrst sira (feta, sveži sir in različne vrste turških sirov), olive, kumare, paradižnik, paprika, umešana jajca ali pa šakšuka, maslo, različne vrste namazov, med, marmelada, tahini in podobno. Namesto kave po navadi postrežejo pomarančni sok in turški čaj. 

Japonska

Tudi Japonci zajtrkujejo obilno. Tradicionalni japonski zajtrk je sestavljen iz riža, zelenjave, alg, soje, jajc, rib in sezonskega sadja. Za prvi obrok dneva si pogosto privoščijo miso juho s tofujem, algami in rižem ali pa fermentirana sojina zrna »natto« z rižem in zelenjavnimi dodatki. Ob zajtrku srkajo tradicionalni zeleni čaj. 

Indija

Indijska kuhinja je ena od najbogatejših svetovnih kuhinj. Tipičen zajtrk se razlikuje od regije do regije, vendar pa je to po navadi nasiten obrok. Zelo pogosto zajtrkujejo nekvašen tanek kruh, ki mu pravijo roti ali čapati. Narejen je iz polnozrnate pšenične moke, soli in vode. Majhne kroglice testa na tanko razvaljajo in popečejo v posebni ponvi. Pri tem v ponev ne dodajajo olja, zato kruh med pečenjem dobi temne pike, na koncu pa ga za kratek čas postavijo še nad ogenj, da se napihne kot balon.

Roti nato po navadi uživajo z različnimi omakami, jogurtom ali pa z začinjeno lečo, krompirjem ali čičeriko. Nemalokrat za zajtrk z rotijem jedo tudi curry, ki je ostal od kosila ali večerje prejšnjega dne. 

Poleg rotija je priljubljena tudi paratha, ki je izdelana iz istih sestavin kot roti, le da je priprava nekoliko drugačna, tako da ima več slojev in je bolj mastna. Paratho pogosto tudi polnijo, največkrat s kuhanim in začinjenim krompirjem, česnom, cvetačo, sirom in drugimi nadevi.