Cassie Parsons je lastnica manjše kmetije in restavracije Harvest Moon Grille, v kateri gostom streže jedi, ki so pripravljene iz svežih sezonskih živil. Je strastna zagovornica tradicionalne ameriške hrane, pridelane po načelu trajnostnega razvoja. Ameriško kuharsko mojstrico lahko spremljamo v oddaji Zabeljeno po ameriško, v kateri potuje po vzhodnem delu Slovanije, okuša tradicionalne slovenske jedi in spoznava tipične sestavine slovenske kulinarike. Preverili smo, kaj si Cassie misli o slovenski kulinariki in katere slovenske jedi so jo najbolj navdušile.

Res je, sem velika zagovornica lokalnih in sezonskih živil, ki so pridelana v moji regiji. Menim, da je najbolj smiselno, da kot kuhar uporabljam samo sveže sestavine. Sveže in super sveže sestavine, ki jih najdem v radiju 100 milj od moje restavracije. To mi omogoča, da dobim veliko neverjetnih sestavin, po drugi strani pa me spodbuja k večji ustvarjalnosti. Mogoče so kuharji v današnjem času postali nekoliko leni, saj lahko kadarkoli dobijo, karkoli hočejo. Smisel kupovanja svežih sezonskih sestavin ni zgolj v tem, da so neverjetno okusne, temveč s tem pripomoremo tudi k razvoju domačega gospodarstva. Tako ohranjam svojo skupnost uspešno »v žepu« in uspešno »v trebuhu«.

Kuhanje je tisto, kar mi je najbolj všeč, vendar se na dan, ko v restavraciji ni dela, z veseljem prelevim v kmečko dekle in opravljam delo na moji kmetiji. Resnično se mi zdi pomembno, da kot kuhar vem, od kod moja hrana prihaja. To je tudi razlog, da sem se odločila za nakup kmetije. Ugotovila sem, da je treba razumeti svojo obrt (to je v mojem primeru hrana), zato je smiselno, da imam kmetijo, ki mi omogoča, da počnem to, kar ljubim.

Zakaj se po vašem mnenju gostje radi vračajo v vašo restavracijo?

Gostje se vračajo v mojo restavracijo zato, ker mi zaupajo. Imam odličen pregled nad živili, ki jih v svoji restavraciji uporabljam. Vem tudi, od kod prihajajo. To je meni najljubši del kuhanja. V prehrambeni industriji smo danes priče množičnemu zavajanju, v mojem okolju pa smo zavezani k poštenosti. V restavraciji strežemo samo meso, ki ne vsebuje hormonov ali antibiotikov. Za zdaj uporabljamo 90 odstotkov genetsko nespremenjenih živil, pozno poleti pa bomo dosegli 100 odstotkov. Gostje imajo radi našo hrano, ker je okusna. Tudi moje osebje in jaz imamo radi tako hrano. Imam veliko dostojanstva, ko gre za moje sestavine in način, kako pripravim jedi.

To sem si prislužila, ker sem predana temu, da naredim skupnost bolj zdravo s tem, da mestne pridelovalce učim, kako lahko služijo denar s pridelovanjem čistih živil. Seveda imam tudi jaz nekaj od tega, saj pa je to odlična priložnost, da pridem do svežih sestavin. Tako smo na koncu vsi zmagovalci.

V Slovenijo ste prišli na pobudo ameriškega veleposlaništva. V dveh tednih ste okusili zelo raznoliko tradicionalno slovensko hrano; od potice in gibanice do bograča. Kakšno je vaše mnenje o slovenski kulinariki? Se vam zdi, da se Slovenci zavedamo, kako bogato kulinarično izročilo imamo?

V slovensko hrano sem se zaljubila. Kako se ne bi? Vaša kuhinja je odličen primer preposte lokalne hrane. Okusna in enostavna. Mislim, da je kulinarična tradicija v Sloveniji zelo močna in to se mi zdi zelo veličastno. Preprosta živila v najboljši luči. Upam samo, da bo vaša država spoznala, da vpeljevanje ameriške hitre prehrane ne prinese nič dobrega. Resnična hrana od resničnih kmetov je vstopnica za ljubezen, srečo in blaginjo.

Večina ameriških tradicionalnih jedi je zelo podobnih tradicionalnim slovenskim jedem. Na primer jabolčna pita in štruklji so si zelo različni v teksturi in metodi kuhanja, vendar so si zelo podobni v samem bistvu jedi. Obe jedi imata tradicijo. Mislim, da ima tradicionalna hrana boljši okus. Zdi se, da je pri pripravi tradicionalnih jedi prisotnega manj manipuliranja. Prava ameriška hrana je krepka, kot je pri vas na primer bograč. Mislim, da hrana v Ameriki pridobiva na slabem ugledu preprosto zaradi težnje po povprečnosti, ki je značilna za ameriško prebivalstvo. Na ta način so naše brbončice postale zelo neobčutljive. Nimamo pregleda nad delovanjem ameriškega sistema preskrbe s hrano. Večina Američanov sploh nima pojma, kaj jedo. To je tudi razlog, zakaj imam rada Slovenijo – državo čudovite hrane, ki ima okus in teksturo in ki jo podpira skupnost, ki jo je navdihnila.

Katera slovenska jed vam je bila najbolj všeč?

Težko vprašanje, ampak najljubša mi je bila klobasa, ki so jo naredili na majhni kmetiji Babič. To je bilo neverjetno in se ne more primerjati z ničemer. Z veseljem bi še kdaj sodelovala z njimi, da bi se naučila te čudovite pozabljene obrti izdelovanja pravih prekajenih klobas. Druga najljubša jed je bila potica.

Na vašem popotovanju po Sloveniji ste spoznali tudi nekatere zanimive slovenske sestavine, kot sta na primer čemaž in bučno olje. Vas je katera od slovenskih sestavin še posebej navdušila?

Bučno olje je bilo odlično. Njegov okus je osupljiv in zanimiv. Predvsem sem bila nad njim navdušena, ker ima kulinarični smisel. Takoj sem začela razmišljati, kako ga lahko uporabim.

Osnovni koncept oddaje Zabeljeno po ameriško je, da v vsaki oddaji iz slovenskih sestavin pripravite eno jed na svoj način. Kako ste se lotili tega izziva?

Odločila sem se, da bom v vsako epizodo vključila čim več sestavin, da bi lahko pokazala, da sem prisluhnila slovenski kulinariki. Obožujem kuhanje na ta način. Kuham tako, da uporabljam in izkoriščam tisto, kar je na dosegu konic mojih prstov, saj s tem ustvarjam čutno povezavo. Iskanje sestavin po vsej državi je bilo zelo zabavno. Moj največji izziv je bil, da nisem uspela preživeti dovolj časa z vsemi zanimivimi ljudmi, ki sem jih na svoji poti srečala.

Bo morda na meniju v vaši restavraciji svoje mesto našla kakšna slovenska jed?

Štruklji in potica, moja različica klobase in solata iz regrata so že našli mesto na mojem meniju. Naslednji teden bom naredila gibanico, ki bo svoje mesto našla na meniju sladic. Te jedi bom obdržala na meniju. Želim pa se tudi naučiti, kako se iztisne bučno olje. V Ameriki bi rada zagnala program, ki bi naše kmetovalce prepričal v gojenje buč in pridelavo ameriškega bučnega olja.