Vina

Poznate vino tisočerih obrazov?

Rebula ima najbolj tipičen obraz, ko se iz nje prideluje sveže, letno vino. Z maceracijo se izpostavi njena mineralnost, brez zadrege prenese tudi daljše zorenje. Zelo je prepoznavna tudi v vseh najboljših briških cuvéejih, saj jim daje svežino in teritorialno prepoznavnost. Ne nazadnje pa daje izjemne rezultate tudi kot osnova za peneča vina.

M.J.

28. 06. 2013 16.31

Rebula je najstarejša in hkrati tudi najpomembnejša briška sorta. Pričevanja o njej izvirajo že iz srednjega veka, prav tako kot tudi ime Rebolium. V starih zapisih iz 18. stoletja, kjer je navedena klasifikacija področij, ki so primerna za gojenje rebule, je omenjena je tudi vas Kojsko, iz katere prihaja Matjaž Četrtič, vinar, ki je ime za svoja vina Ferdinand povzel po imenu svojega pradeda. Četudi se njegovi starši niso ukvarjali s kmetijstvom ali vinarstvom, je bila to Matjaževa velika življenjska želja. »Že kot najstnik sem si želel, da bi se nekoč ukvarjal z vinarstvom, saj me je pridelovanje vina zanimalo, še predno sem vino prvič poskusil. Prva vina sem pridelal iz vzorčne količine, drugim pa sem dal moja vina za probat. Ko sem se vpisal na agronomijo, je padla odločitev, da se bom z vinom resneje ukvarjal.«

Sveža rebula se odlično ujame z ribjimi krožniki. FOTO: iStockphoto

Vina pri Četrtiču pridelujejo tako po ekoloških standardih, kot tudi na klasičen način. FOTO: osebni arhiv

Profesionalno se je Matjaž začel z vinarstvom ukvarjati po dokončanem študiju agronomije, ko je prevzel star družinski vinograd in ga s pomočjo družine uredil za pridelovanje izključno kakovostnega grozdja, leta 1997 pa so v novo zgrajeni vinski kleti napolnili prve steklenice. Od vsega začetka dajejo prednost ekološki pridelavi grozdja, od leta 2007 pa imajo tudi certifikat za ekološko pridelano grozdje. “Pred tem smo kakšne vinograde še gnojili z mineralnimi gnojili, zdaj pa uporabljamo zgolj briketiran hlevski gnoj iz certificiranih kmetij, ne uporabljamo insekticidov, herbicidov in botriticidov. Kontrola je prisotna na vseh področjih pridelave. Od zaščitnih sredstev uporabljamo samo tri zadeve: žveplo, baker in sredstvo na osnovi rjavih morskih alg. Nekatera delujejo na principu aktivnih snovi, druga na principu jačanja odpornosti rastline.« Vina pri Četrtiču pridelujejo tako po ekoloških standardih, kot tudi na klasičen način. »Meni osebno vina z napakami, kot je na primer povečana hlapna kislina, ki spominja na okus po kisu, niso všeč. In dosti ekoloških pridelovalcev se skriva za temi napakami. Pri ekoloških vinih gre v bistvu za to, da vinu pustiš, da gre svojo pot, ključno pri tem pa je brezhibno grozdje, popolna čistoča v kleti in velika doslednost v vseh fazah pridelave vina. Normalno so v primeru ekološke pridelave večji riziki tako v vinogradu, kot tudi v kleti. Mi praktično pridelamo dve vini na povsem ekološki način, brez dodatka kvasovk in z minimalnim dodatkom žvepla, druga pa pridelujemo na klasičen način, s kontroliramo fermentacijo in vedno z minimalno uporabo žvepla,« je pojasnil Matjaž.

V Četrtičevih vinogradih, ki ležijo od 150 do 300 metrov nad morjem, pridelujejo sorte, kot so sivi pinot, beli pinot, sauvignon, chardonnay, merlot, cabernet sauvignon in pa seveda najznačilnejšo briško sorto rebulo, s katero imajo zasajenih približno 40 odstotkov vinogradov. »Rebula ni preveč zahtevna sorta, kar je tudi razlog, da se je ohranila v Goriških Brdih. Ima tudi nekoliko nižjo alkoholno stopnjo kot ostale sorte in zelo lepo izraženo mineralno noto,« pojasni Matjaž, ki razlog, da je rebula tako razširjena v Goriških Brdih, vidi predvsem v skupku pedoklimatskih elementov. »Sam bi večjo prednost pripisal tlem, saj rebula uspeva na zelo revnih, suhih, opočnih tleh, kjer je bistveno manj vlage. Na takšnih tleh sicer bistveno manj rodi, vendar je z manjšo rodnostjo grozdje bistveno bolj kvalitetno. Pomembna je tudi nadmorska višina, saj je v Brdih na najnižjih legah zelo malo rebule, na najvišjih legah pa jo je veliko. In tudi to je deloma povezano s tlemi, saj je v višjih predelih Brd več opoke in so tla revnejša in tam se je rebula najbolj ohranila. Bolj pa je tudi odporna na bolezni od ostalih sort, zato je tudi najprimernejša sorta za ekološko pridelavo.«

Vsestranska rebula in unikatna penina
Opočna zemlja daje rebuli posebno mineralnost, nadmorska višina pa kislino, kar napravi vina všečna, pitna in zelo trajna. Rebula premore eleganco, prefinjenost ter prijeten vonj in okus. Nekoč so jo pili predvsem aristokratski sloji, danes pa poznavalci in ljubitelji vina hvalijo njeno prefinjeno vsestranskost. »Rebula ima najbolj tipičen obraz, ko se iz nje prideluje sveže, letno vino. Ima pa sicer zelo širok spekter uporabe, saj je odlična osnova za pridelavo penin, svežih vin, tudi zrelejših vin in različnih maceracij, tako imenovanih oranžnih vin, ki so trenutno zelo popularna. Za takšna vina je rebula tudi najbolj primerna sorta,« nam pojasni Matjaž, ki pa je šel še korak dalje, saj je skupaj z Robertom Prinčičem iz Jazbin pri Števerjanu v Italiji iz rumene rebule po klasični metodi ustvaril penino Rebolium – Sinefinis, ki je po vsej verjetnosti edina penina na svetu, ki nastaja iz grozdja, ki zori v dveh državah, vendar na območju, ki se ponaša s popolnoma enakimi lastnostmi. “Penina je najprej nastala kot ideja. Jaz in Robert sva skupaj študirala MBA master and wine business v Trstu in pri razvijanju raznih podjetniških idej sva oba imela željo, da, ne samo na papirju temveč tudi v realnosti, narediva penino iz rebule. Vsak najprej v svoji kleti, potem pa sva začela razmišljati, da bi to naredila skupaj. Bilo je precej birokratskih ovir, ampak zakonsko je bilo dovoljeno mešati vino iz Slovenije in Italije. Najin koncept je bil, da v enem vinu promovirava teritorij Slovenije in Italije, teritorij Brd, ki je bil zgodovinsko enoten, s pogodbo po drugi svetovni vojni pa se je območje politično rezdelilo na Collio in Brda. Sinefinis (latinsko pomeni brez konca, op. avtorja) smo začeli pridelovati leta 2008 in zdaj smo stekleničili že peti letnik. Stvar nadgrajujemo, peljemo dalje in tudi povečujemo količine, saj so tako idejo kot tudi penino kupci dobro sprejeli,” nam je pojasnil Matjaž.

Rebolium - rebula skozi čas
Brici rebuli v čast vsako leto pripravijo praznik, ki se odvija v začetku maja v kraju Višnjevik. Letošnje dogajanje pa je bilo resnično nekaj posebnega, saj sta Robert in Matjaž na gradu Dobrovo organizirala dvodnevno prireditev Rebolium - rebula skozi čas. “Naša ideja je bila praznik v Višnjeviku nekako nadgraditi in prikazati rebulo tudi skozi njeno zgodovino, skozi njeno uporabo v kulinariki in nekako doseči, da bi rebulo spromovirali čim dlje, preko meja Slovenije, mogoče tudi preko meja Italije. Moja želja je, da bi z rebulo dosegli nekakšen konsenz, neko skupno zaščito – zaščito blagovne znamke ali vina, da se nam ne bi ponovila zgodba tokaja, ki je postal najprej točaj, potem sauvignonasse, zdaj pa smo ga preimenovali v jakot. Posledica vsega tega je izgubljanje trga, izgubljanje identitete vina, zato si z rebulo ne smemo privoščit, da se zgodi kaj takega.” Na prireditvi so poleg številnih strokovnjakov sodelovali tudi priznani kuharski mojstri, ki so gostom predstavili širok izbor jedi, h katerim lahko rebulo postrežemo. " Da bi zajeli radij nekako 100 do 150 kilometrov od Goriških Brd, smo povabili osem šefov, od Padove do Ljubljane in od Kobarida do Trsta. Želeli smo povabiti gostince, ki rebulo poznajo in delajo z njo, saj smo z njihovo pomočjo želeli pokazati, kakšna je uporaba rebule v kulinariki. Vsak od njih je naredil krožnik, ki se mu je zdel najbolj primeren k določenem tipu rebule." Na vprašanje, h katerim jedem bi on sam priporočil rebulo, pa nam Matjaž z nasmeškom na obrazu odgovori: "K ribi. Najbolj tipična rebula je sveže, igrivo, mineralno in živahno vino, ki se odlično ujame z ribjimi krožniki."

rebula Matjaž Četrtič penina sinefinis Goriška Brda rebolium