Zagotovo si marsikateri ljubitelj žlahtne vinske kapljice želi, da bi imel doma svojo lastno vinoteko, v kateri bi več let hranil dobra vina. Imeti lastno arhivsko vinsko klet ne pomeni, da steklenice vina preprosto shranimo v hladen in temen prostor (npr. klet), počakamo nekaj let, potem pa jih ob posebnih priložnostih odpremo. Žal lahko ob takšnem početju velikokrat naletimo na razočaranje, saj je vino bodisi pokvarjeno ali je povsem izgubilo okus in vonj. Pri arhiviranju vina je namreč treba upoštevati kar nekaj pravil, saj bomo le tako vino ohranili v dobri kondiciji več let. Poglejmo si, na kaj moramo paziti pri arhiviranju vina.
Za arhiviranje so primerna le kakovostna vina dobrih letnikov, saj le taka vina z leti postanejo še boljša. Ali je vino primerno za arhiviranje, je odvisno tudi od načina nege vina. Enoletno zorenje belih suhih vin na kvasovkah v sodih in rdečih suhih vin v hrastovih sodih še dodatno poveča možnosti vina za arhiviranje in hkrati tudi podaljša njegovo življenjsko dobo.
Pri izbiri prostora, v katerem bomo vino hranili, moramo upoštevati nekaj pomembnih dejavnikov. Prvi je temperatura, ki v arhivski kleti ne sme presegati 13 stopinj Celzija. Na ohranjanje kakovosti vina oziroma staranje zamaška pomembno vpliva tudi vlaga v zraku. Če je prostor premalo vlažen, se zamašek hitro suši in jemlje vlago iz vina. Posledično se povečuje zračna blazinica med vinom in zamaškom ter v steklenico prihaja kisik. Zato je pomembno, da je vlaga v arhivski kleti relativno visoka, saj se le tako ohranja tudi vlaga v vinu. Priporočljivo je, da se na vsakih deset do petnajst let preveri vsebnost žvepla v vinu in po potrebi naredi korekcija na žveplu. Zamenjajo se tudi plutovinasti zamaški, ki v tem časovnem obdobju navadno dotrajajo. Na staranje vina vpliva tudi stalna močna svetloba. Ultravijolični žarki, ki prodirajo skozi steklo, lahko povzročijo pospešeno zorenje vina. Zato je najbolje, da je arhivska klet v temi. Po potrebi za razsvetljavo uporabimo sveče.
Ponos vsakega vinarja
Arhivska klet pa zagotovo ni želja zgolj ljubiteljev vina, temveč tudi vinarjev oziroma pridelovalcev vina. Obiskali smo največjo arhivsko klet v Sloveniji, ki je del vinske kleti P&F Jeruzalem Ormož. V arhivski kleti hranijo več kot 250.000 steklenic vin različnih letnikov, najstarejše vino, ki ga v kleti hranijo, pa je sauvignon iz leta 1956. "Arhivska klet je za nas zelo velika zakladnica, zato smo v prvi polovici leta 2010 degustirali, opisali in ovrednotili večino naših arhivskih vin z namenom, da jih ponudimo širši javnosti. Pri našem popotovanju skozi arhivo smo odkrili nekatere velike letnike in če izpostavim samo nekatere, so to letniki 56, 63, 65, 71 in podobno," nam je med predstavitvijo kleti zaupal enolog Rok Jamnik. Celotno predstavitev arhivske kleti in arhivskih vin si lahko ogledate v videoprispevku.
