Rdečemu vinu se pripisujejo mnoge zdravilne lastnosti. V zmernih količinah je dobro za srce in ožilje, kri, proti slabokrvnosti, za pospeševanje prebave… Seveda to velja le, če ne prestopimo meje zmernega uživanja. Tudi če zaužijemo preveč češenj ali vitaminov, nam ne bo dobro delo. Tako da, preden dojamete to branje kot opevanje vina, sledi opozorilo: „Prekomerno pitje alkohola je škodljivo zdravju!“
V Sloveniji se letno pridela več belih kot rdečih vin. Večina rdečih vin je pridelanih na Primorskem (modri pinot, cabernet, cabernet sauvignon, merlot, teran, refošk, cuvée...) in v Posavju (modri pinot, modra frankinja, metliška črnina, rdeče bizeljsko-sremiško... ). Različne lastnosti posameznih vin so v glavnem odvisne od sorte vinske trte, od tal, na katerih trta raste in od klime (pridelovalnega območja).
Rdeče vino svojo značilno rdečo barvo med drugim dobi od lupin in pešk grozda. Ali je barva temno rdeča ali svetlejša, je odvisno tudi od starosti vina in kemične sestave. Načeloma velja, da so mlajša vina temnejše barve od starejših vin. Mlajša rdeča vina tako lahko prepoznamo po češnjevi barvi; za zelo stara vina pa so značilne toplo opečnate barve. Kakšna je barva, je, kot že omenjeno, odvisno tudi od tega, v katerem kraju je vino pridelano. Vina iz toplejših krajev so bolj sladkasta in manj kisla, zato se odtenek približuje vijolični, medtem ko je v severnejših krajih, kjer ima vino več kisline, barva bolj rubinasta (npr. bordojska vina).
Rožnata barva pa je značilna za rose, ki je lahko bolj malinastega odtenka ali pa v barvi lososovega mesa.
Vina shranjujemo v hladnih in temnih kleteh, da lahko zorenje vina poteka kar najbolj nemoteno. Steklenice z zamaški moramo skladiščiti leže, steklenice z navojem pa lahko hranimo tudi pokončno. Rdeča vina hranimo na temperaturi od 12 do 16 °C, zrela in plemenita vina na temperaturi od 16 do 18 °C, rose vina pa na približno 12 °C.
Kako postrežemo suho rdeče vino?
Rdeča vina strežemo v zaobljenih kozarcih, da ima vino zaradi zračenja lepši vonj. Kozarci imajo krajši pecelj. V teh kozarcih pridejo do izraza tudi stara vina (jagodni izbor, tudi stara bela vina). Kozarec vedno napolnimo samo do tretjine. Stara, arhivska vina, je potrebno eno uro pred serviranjem odpreti in jih previdno preliti v dekanter.
Slovenska rdeča vina so po večini suha, kar pomeni, da imajo nižjo vsebnost sladkorja in višjo vsebnost kisline. V splošnem lahko rečemo, da se rdeča vina lahko strežemo k rdečemu mesu, divjačini, paradižnikovi omaki, marinadam, testeninam in tudi zelenjavi.
Modri pinot se odlično prilega k pečenim kostanjem, krvavicam z zeljem, telečji pečenki, goski, tatarskemu bifteku, zajcu, suhim mesninam, kuhani govedini, racam, kruhu z olivami, svinjski pečenki…
Modra frankinja se prilega k šunki, kraškemu pršutu, odojku, puranu, raci, rdečemu zelju, svinjski pečenki, govejemu ali svinjskemu mesu na žaru…
Cabernet postrežemo k testeninam s pršutom, svinjski krači, jedem z jurčki, pečeni gosi, jedem z žara, prekajenim mesninam, divjadi, žrebičku…
Cabernet sauvignon se prilega k suhim mesninam, svinjski pečenki, pršutu, divjačini…
Merlot postrežemo k suhim mesninam, kranjski klobasi, krompirju, svinjski pečenki, divjačini, pečeni jagnjetini ,…
Teran priporočajo h kraškemu pršutu, vampom, divjačini, dimljenemu lososu, kaviarju…
Refošk se prilega k pršutu, svinjski pečenki, divjačini…
Cuvée se prilega k pršutu, svinjski pečenki in divjačini...
Rdeče bizeljsko-sremiško pa postrežemo k narezku iz salam, kranjski klobasi, krvavicam in teletini.
Pri izbiri pa se lahko držite tudi preprostega načela: bolj kot je vino temno rdeče, bolj je zdravo. Pa ne pozabite, da je potrebno vino uživati zmerno, saj se k jedi navadno postreže z namenom nadgradnje jedi.
vir: Vina Slovenije
