V Sloveniji letno pridelamo približno tri petine belih ter dve petini rdečih vin. Kakšno je belo vino, se določa glede na to, koliko gramov rezidualnega sladkorja je v vinu po končani fermentaciji. Za polsuha vina velja, da vsebujejo do 12 g sladkorja na liter žlahtne kapljice. Prav tako pa na okus vplivajo tudi kislost oziroma vsebnost skupnih kislin v g/l, ki je v posuhih vinih od 10 g/l in ne več kot 18 g/l, raven alkohola, vsebnost tanina in ali se vino peni.

Kako serviramo polsuho belo vino?
Kot druga bela vina tudi to postrežemo v visokih širokih kozarcih na pecljih. Najprimernejša temperatura vina ob serviranju je med 10°C in 12 °C.

H katerim jedem strežemo polsuha bela vina?
Vino mora biti izbrano skrbno in v sozvočju z jedmi. Veliko vlogo pri izbiri imajo okus, vonj, aroma, kislina in cvetlica. V splošnem se polsuha bela vina najbolje prilegajo k mesnim, ribjim in zelenjavnim jedem. Prav tako pa se odlično podajo tudi k sladicam in pecivom. Kot aperitiv pa se strežejo le v redkih primerih.

Nekatera slovenska polsuha bela vina

Chardonnay (pridelujejo ga v vinorodnih okoliših Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela Krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra): izvira iz Burgundije (Francija) in je eno izmed najbolj razširjenih vin. Grozdje zori pozno, vino pa je v visokem kakovostnem razredu. Zelo se bo prilegel k svinjski ribici z zelenjavo, pečeni oradi z bučkami, jedem s šparglji ali sadnim tortam.
Renski rizling: izvira iz Porenja (Nemčija), zelo pa je razširjen tudi v severovzhodnem delu Francije in je velika konkurenca Chardonnayju. Najbolje se bo prilegel k: ajdovemu kruhu, segedin golažu, mesu iz tunke, piščančjemu in telečjemu raguju.
Sivi pinot (pridelujejo ga v vinorodnih okoliših Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra) ali drugače tudi rulandec. Prihaja iz Burgundije (Francija) in se je od tod razširil v Švico in je kaj kmalu dosegel Madžarsko. Trta najbolje uspeva v toplih krajih. Najboljše jedi, h katerim se prilega so: jedi iz drobovine, perutnina in dobra kranjska klobasa.
Haložan (pridelujejo ga v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija): izvira iz Haloz. Kot vino se najbolje prilega k mesnim jedem: prleška tunka, telečji ragu ali juha iz svinjskih nogic.
Šipon (pridelujejo ga v Štajerski Sloveniji, Prekmurju in vinorodnem okolišu Bizeljsko Sremič)  ali furmint. Pravi izvor ni znan, domnevanja pa so, da naj bi izhajal iz južne Italije ali iz črnomorske regije. Zelo se prilega k mesnim jedem, predvsem k martinovi pojedini, drobovini in mesu iz tunke.
Sauvignon (pridelujejo ga v vinorodnih okoliših Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela Krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra) ali muškatni silvanec. Izvira iz okolice Bordeauxa (Francija). Trta in vino sta po celem svetu precej razširjena. Zaradi svojega okusa se najbolje prileže k ribjim jedem, sladicam in kot aperitiv.
Traminec (pridelujejo ga v vinorodnih okoliših Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela Krajina): je zelo dišeče vino. Ravno zaradi njegovega okusa se najbolje poda k račji jetrni pašteti, potratni potici ali jabolčni piti.