Na gradu Dobrovo je 10. maja potekal poseben dogodek, ki je bil posvečen ponosu Goriških brd - sorti in vinu rebula. Poleg dobre vinske kapljice je bilo poskrbljeno tudi za kulinarične mojstrovine, s katerimi so postregli vrhunski slovenski in italijanski kuharji.
Rebula premore eleganco, prefinjenost ter prijeten vonj in okus. Nekoč so jo pili predvsem aristokratski sloji, danes pa poznavalci in ljubitelji vina hvalijo njeno prefinjeno vsestranskost.FOTO:
Rebula je najpomembnejša vinska sorta v Goriških brdih, saj je z njo zasajena že dobra četrtina vinogradniških površin. Pridelava te cenjene vinske sorte sega daleč nazaj v preteklost - zapisi iz srednjega veka omenjajo, da so imeli že leta 1256 v Goriških brdih zasajene vinograde s trto sorte rebula. Brici svoji nesporni kraljici v čast vsako leto pripravijo praznik. In tako je letos že štirinajstič zapored v kraju Višnevik, 10. in 11. maja, potekal Praznik rebule in oljčnega olja, kjer so različni vinarji in pridelovalci vina obiskovalcem ponudili več kot sto vrst tega cenjenega vina.
Rebolium - Rebula skozi čas - 8FOTO:
V okviru praznika se je 10. maja na gradu Dobrovo v Brdih odvijala tudi osrednja prireditev v okviru projekta Rebolium - rebula skozi čas, katerega osnovni cilj je promocija rebule in teritorija, ena specifičnejših nalog v njem pa analiza potenciala blagovne znamke rebula in možnosti za njeno zaščito. Omenjene prireditve se je udeležilo več kot 200 povabljencev - vinarjev, predstavnikov državnih in nevladnih organizacij, lokalnih oblasti in vinskih poznavalcev.
Slovenski in italijanski kulinarični mojstri so dokazali, da se rebula lepo poda h zelo različnim jedem.FOTO:Rebolium - Rebula skozi čas - 9FOTO:
Posvet Rebula skozi čas je rebulo osvetlil v vseh njenih dimenzijah. O zgodovini pridelave ter njene navezave z blagostanjem lokalnega prebivalstva je spregovorila zgodovinarka Tanja Gomiršek, o enoloških značilnostih sorte enolog Darinko Ribolica iz Vinske kleti "Goriška Brda". Etnolog Janez Bogataj se je posvetil temi promocije teritorija s pomocjo rebule, italijanski agronom, enolog in vinski pisec Claudio Fabbro pa je primerjal rebulo in glero (prosecco) kot zgodbo o uspehu. Bogatemu teoreticnemu delu je sledila še pokušina rebule razlicnih tipologij iz Brd, Collia in Vipavske doline. Tudi priznani kuharski mojstri iz Slovenije in Italije – Janez Bratovž (Restavracija JB, Ljubljana), Andrea Canton (La Primula, San Quirino, Pordenone), Gabriella Cottali Devetak (Lokanda Devetak 1870, Vrh Svetega Mihaela), Tadej Gašparin (Restavracija Pikol, Nova Gorica), Alessandro Gavagna (Pri lovcu – Al Cacciatore, Subida), Valter Kramar (Restavracija Franko, Staro selo), Marco Roverato (La Montechia, Selvazzano Dentro, Padova) in Ami Scabar (restavracija Scabar, Trst) so v Brdih dokazali, da je mogoče pripraviti veliko odličnih jedi, h katerim se rebula lepo poda. Ob tej priložnosti so v prostorih muzejske zbirke gradu Dobrovo odprli še razstavo avtorice Tanje Gomiršek "Rebula - med tehonologijo in sorto", ki bo na ogled do jeseni, na temo rebule pa je bila izdana tudi strokovno - promocijska knjižica.
