VIDEO: Pravilna izbira in postrežba vina

Pravilna postrežba vina
Pomembno je, da izbrano pijačo postrežemo pri primerni temperaturi. Penino postrežemo ohlajeno na 6–8 stopinj, bela vina na 8–10 stopinj (dozorela bela vina na 12 stopinj), rdeča vina pa na 12–18 stopinj Celzija. Pomembna je tudi izbira pravih kozarcev. Bela vina postrežemo v kozarcih tulipanaste oblike, ki so na dnu malo širši, pri vrhu pa malo ožji. Pecelj je nekoliko daljši, da vina z rokami ne grejemo. Rdeča vina postrežemo v bolj zaobljenih kozarcih, da se vino lahko zrači in tako dobi lepši vonj. Penino ali šampanjec pa postrežemo v ožjih, elegantnih kozarcih v obliki podaljšanega tulipanovega cveta, v katerih lahko opazujemo potovanje mehurčkov od dna proti vrhu. O tem, kako pravilno postrežemo belo in rdeče vino ter penino, smo se pogovarjali z Robertom Puklavcem, sommelierjem podjetja P&F Jeruzalem Ormož. Oglejte si videoprispevek!

Pravilna izbira vina k jedi
Najbolje je, da goste pričakamo s kakovostno suho penino (ali prijetno kislim belim vinom), h kateri lahko postrežemo tudi manjše prigrizke. Namen aperitiva je povečati izločanje želodčnih sokov in s tem spodbuditi tek. Za aperitiv niso primerni sladki aperitivi, saj lahko zaradi večje vsebnosti sladkorja povzročijo občutek sitosti. Prav tako tudi niso primerne žgane pijače, ki zaradi večje vsebnosti alkohola ne povečajo izločanja prebavnih sokov in zato tudi ne spodbujajo teka.

V nadaljevanju postrežemo kakovostna vina, ki lepo dopolnjujejo okus jedi. Za izbiro vina, ki ga postrežemo k določeni jedi, sicer obstajajo neka splošna pravila, vendar strokovnjaki menijo, da je izbira v zadnjem času vse bolj prepuščena posameznikovemu okusu. Vedno moramo upoštevati tudi omako, saj lahko močno vpliva na okus jedi. Tako na primer k omaki kislega okusa postrežemo vino z višjo vsebnostjo kislin. Jakost postreženih vin lahko med obedom stopnjujemo, nikakor pa ne smemo ravnati obratno. Načeloma velja, da k lažjim jedem postrežemo lažja vina, k težjim, bolj začinjenim ali mastnim jedem (rdeče meso ali divjačina) pa težja, bolj aromatična in starana vina. Polsladka vina lahko postrežemo k lahkim sendvičem, namazom in paštetam. Suha in polsuha bela vina so nekoliko bolj kisla, zato jih postrežemo k bolj ostrim jedem s specifičnim okusom oziroma k mastnim jedem. Odlično se prilegajo tudi k ribam in morskim sadežem, azijskim jedem in testeninam. Rdeča vina običajno postrežemo k jedem iz rdečega mesa; tako se odlično prilegajo k ovčjemu ali govejemu mesu, divjačini, biftkom, golažu ipd. Odlično se podajo tudi k srednje do zelo ostrim sirom, kot je camembert ali brie. Sladka vina se odlično podajo k sladicam ali bolj pusti hrani. Kot digestiv ali ob kavi pa lahko postrežemo žgane pijače ali polsuhe penine.