Da hrano in vino ustrezno uskladimo, moramo poznati osnovne sestavine hrane in vina. Nekateri se požvižgajo na pravila glede kombiniranja enega in drugega, vendar ni čisto tako. Mogoče prevladuje potreba po določenem vinu, vendar obstajajo nasveti, kako kombinirati lastnost vina z določenim živilom.
Lažja vina imajo manj alkohola, medtem ko so težja vina vsebujejo več alkohola. Pomembno je tudi, kako se delijo vina po količini neprevretega sladkorja. Razdelimo jih lahko na:
- suha vina
- polsuha vina
- polsladka vina
- sladka vina in
- penine.
►Suha in polsuha bela vina: so kisla, imajo manj sladkorja in jih strežemo k bolj ostrim jedem s specifičnim okusom oziroma k mastnim jedem. K težji hrani serviramo torej krepka vina, to so rdeča, bela in starana vina. Odlično se prilegajo tudi k ribam in morskim sadežem, k omakam, azijski kuhinji, testeninam, svinjini. Tudi kozji sir je odličen s suhim belim vinom.
►Polsladka in sladka bela vina: ponudimo jih k sladkim jedem, predjedem, kot so lahki sendviči, namazi, paštete – oziroma kot aperitiv. Slajša vina se odlično prilegajo tudi bolj pusti hrani. Desertna vina so muškat, tokaj … Odlično se prilegajo k močnim aromatičnim sirom, orehom in kolačem. Sladkasta vina se zelo dobro obnesejo tudi z zelo vročo in pekočo hrano, v tajski kuhinji, s curryjem …
►Rdeča vina: prav tako jih serviramo k težjim jedem z značilno aromo. Rdeča vina se prilegajo k ovčjemu ali govejemu mesu, divjačini, sadnim omakam, biftku, šunki, goski, puranu, raci, pečenki in pečeni svinjini, jedem z žara, golažu … Podajo se tudi k srednje ostrim do zelo ostrim sirom – camembertu, brieju. Še eno pravilo: kraški teran se najbolje prilega h kraškim specialitetam. K ribjim jedem, rakcem in školjkam pa lahko ponudimo tudi nežnejša vina, kot je roze.
►Peneča vina: prilegajo se k morskim sadežem, sladicam, juham, k slanim predjedem, lignjem … Odlična pa so tudi kot aperitiv.
