Suha in sladka bela vina
Bela vina razvrščamo glede na vsebnost sladkorja in skupnih kislin, ki jih merijo v g na l. Suho belo vino lahko vsebuje do 4 g sladkorja na l vina, vsebnost skupnih kislin pa mora biti več kot 2 in ne več kot 9 g/l.

Kako postrežemo suho belo vino
Vina postrežemo v različno visokih in širokih kozarcih. Velikost in oblika kozarca sta določena zato, da se vinu lahko čim bolj razvije njegova aroma. Bela vina postrežemo v srednje ozkih in srednje širokih kozarcih. Poleg kozarca je pomembna tudi temperatura vina: bela suha vina so najboljša, če je njihova temperatura 10 °C. Kadar postrežemo več jedi in vin, belo suho vino postrežemo kot prvo, seveda k ustrezni jedi.

Bela suha vina lahko postrežemo tudi kot aperitiv (v tem primeru jih ohladimo na 8 °C), k juhi pa jih postrežemo le izjemoma. K ribam postrežemo vino z močnim okusom in cvetico (beli pinot, renski rizling). Praviloma k svetlemu mesu ponudimo svetla vina in obratno (k temnemu mesu rdeča). K polnjeni kokoši postrežemo laški ali renski rizling, k siru pa chardonnay ali rebulo.

Beli pinot (vinorodni okoliši Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra): pečena polenta, juha s tartufi, frtalja, puranji zrezki;

Chardonnay (vinorodni okoliši Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela Krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra): juha z gomoljikami, jedi s šparglji, okisana govedina, pražena telečja jetrca, trdi siri, suhe mesnine, svinjska pečenka, pečena polenta, frtalja, puranji zrezki;

Laški rizling (vinorodni okoliši Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela Krajina, Vipavska dolina): krap, paštete, meso iz tunke, kisla juha, kranjska klobasa, pečena šunka, sarma, skutni štruklji, telečji ragu, rižota s perutnino, sladko ali kislo zelje s prekajenim mesom, jedi s šparglji, okisana govedina, postrv;

Rebula (vinorodni okoliši Goriška Brda, Vipavska dolina): jota, piščančji medaljoni, kokošja ali telečja obara, rižota z morskimi sadeži, prekajena postrv, frtalja, trdi zreli siri;

Renski rizling (vinorodni okoliši Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina): prleška tunka, kisla juha, sarma, pečen piščanec, piščančji in telečji ragu, kozji sir;

Sauvignon (vinorodni okoliši Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra): jedi s šparglji, idrijski žlikrofi, meso iz tunke, golaž, pehtranova potica, postrvi s šparglji, frtalja, juha s tartufi;

Sivi pinot (vinorodni okoliši Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra): telečji ragu, jedi s šparglji, kisla govedina s čebulo, narezki, meso iz tunke, namazi, svinjska pečenka, goveji biftek, pečena polenta, juha s tartufi, frtalja, puranji zrezki;

Šipon (vinorodni okoliši Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Vipavska dolina): kruhki z oljčnim oljem, gobova juha, meso iz tunke, kranjska klobasa, pečen puran, pražena telečja jetrca, pečena raca ali gos;

Tokaj (vinorodni okoliš Goriška Brda): frtalja, postrv, morski sadeži;

Zlata radgonska penina (vinorodni okoliš Štajerska Slovenija): prekajeni losos, bakalar, kaviar, aperitiv.

Uživanje vina naj bo užitek in vir spoznavanja novih okusov, zato ne pozabimo na star slovenski pregovor: „Vino pravi: jaz sem dobro, dokler ti mene zmoreš – ko pa jaz tebe – gorje ti!“