okusno.je
Zelenjava

Zero waste

'Vsak ukrep, pa naj bo videti še tako majhen, šteje'

Kot kažejo statistični podatki, v Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo prav gospodinjstva. Vsak prebivalec naj bi proizvedel 1,3 kilograma odpadne hrane na teden. Ker gre za veliko okoljsko problematiko, je pomembno, da začnemo čim prej ukrepati in s smotrnimi spremembami tudi sami prispevamo k zmanjševanju odpadkov. In to že danes, ne šele jutri ali pojutrišnjem, saj vsak ukrep, pa naj bo videti še tako minimalen, šteje.

Maruša Jurc
27. 08. 2021 09.09

Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) je v letu 2019 prebivalec Slovenije proizvedel povprečno za 1,3 kg odpadne hrane na teden, kar v enem letu nanese kar 67 kilogramov prehrambnih odpadkov. Celotna količina odpadne hrane v letu 2019 je znašala 140.804 ton, od tega pa je polovica izvirala iz gospodinjstev. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 % užitnega dela, torej takega, ki bi ga s pravilnim odnosom do hrane ter z nekaj iznajdljivosti lahko preprečili ali vsaj zmanjšali. Kot so že pred časom zapisali na SURS "s hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo (čas, znanje) in energijo, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Zavržena hrana pa ni sporna le z moralnega in socialnega vidika, temveč tudi z vidika porabe naravnih virov (zemlje oziroma prsti, vode in energije)."

V letu 2019 je vsak Slovenec proizvedel 1,3 kilograma odpadne hrane na teden.
V letu 2019 je vsak Slovenec proizvedel 1,3 kilograma odpadne hrane na teden. FOTO: Dreamstime

Da na teden proizvedemo toliko odpadne hrane, se sliši skorajda neverjetno, kajne? Toda če preverite svoj koš za smeti, boste hitro ugotovili, da podatek najverjetneje drži. Poleg velike količine odpadne embalaže se med našimi odpadki (pre)večkrat znajdejo tudi star kruh, ostanki kosila ali večerje, nagnita zelenjava, prezrela banana, jogurt s pretečenim rokom in podobno. Gre za odpadke, ki bi jih s pravilnim odnosom do hrane lahko bistveno zmanjšali. Velikokrat se namreč zgodi, da v trgovini kupimo kakšno stvar, ker je bodisi v akciji ali pa se nam zdi v tistem trenutku zanimiva, ko se vrnemo domov, pa preprosto sploh ne vemo, zakaj smo jo kupili. Če gre za živilo, ga samo shranimo v hladilnik in potem nanj pozabimo. Čez nekaj časa, ko se nanj spet spomnimo, pa je najverjetneje že pokvarjeno ali neužitno in ga preprosto samo vržemo v smeti.  

Ker v Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo prav gospodinjstva, se nam zdi pomembno, da na kulinaričnem portalu Okusno.je tej temi v prihodnosti namenimo več pozornosti.

Predstavljajte si, da bi na mesec proizvedli le eno samo vrečko odpadkov. Se vam to zdi skorajda neresnično? Dejstvo je, da se je v sodobni potrošniški družbi skoraj nemogoče povsem izogniti odpadkom, lahko pa jih zmanjšamo na skoraj neverjetni minimum. Takšen življenjski slog sicer zahteva veliko prilagajanja, kreativnosti in vztrajnosti, a številnim po svetu uspeva. In če uspe njim, lahko uspe tudi vam, kajne? 

S spremembami vsakodnevnih navad lahko pomembno prispevamo k skrbi za okolje.
S spremembami vsakodnevnih navad lahko pomembno prispevamo k skrbi za okolje. FOTO: Dreamstime

Gibanje zero waste

Življenje brez odpadkov je danes vse bolj prisotno načelo, ki predstavlja odmik od potrošniškega vsakdana. Gibanje 'zero waste' sloni na petih temeljih: 
- zavrni ali zmanjšaj tisto, česar ne potrebuješ; 
- ostanke ponovno uporabi
- recikliraj, česar ne moreš zavrniti; 
- kompostiraj

S spremembami vsakodnevnih navad, med katerimi ima pomembno mesto tudi postopanje v domači kuhinji, lahko pomembno prispevamo k skrbi za okolje. V prihodnjih mesecih vam bomo na portalu Okusno.je v rubriki Zero waste predstavili nasvete, s katerimi se boste lažje lotili kuhanja brez ali s čim manj odpadkov, opremili vas bomo z odličnimi recepti, ki vam bodo pomagali ostanke hrane spremeniti v okusne jedi, predstavili pa vam bomo tudi posameznike, ki že nekaj let sledijo načelom zero waste. 

Spoštujte in cenite živila.
Spoštujte in cenite živila. FOTO: Dreamstime

Majhni koraki do velikih sprememb

Kot pri vsaki drugi stvari tudi v tem primeru velja, da je treba začeti postopoma. Najprej si zastavite realne cilje in jih potem tudi poskušajte uresničiti. Lahko se na primer odločite, da boste od danes naprej v trgovino vedno hodili zgolj s svojo nakupovalno vrečko. Če imate v bližini kakšno kmetijo, se lahko enkrat tedensko odpeljete tja po sveže lokalne pridelke. Lahko se tudi odločite, da boste začeli bolj smotrno načrtovati tedenske jedilnike. Preprost ukrep, s katerim boste bistveno prispevali k zmanjševanju odpadne hrane, pa je tudi ta, da začnete bolj spoštovali in ceniti živila. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji ali pa se vam zdijo zanimivi. Tudi zveriženi korenčki so užitni in okusni, tudi z obtolčenim jabolkom nepravilnih oblik ni nič narobe in tudi dva dni star kruh še ne sodi v smeti. Z nekaj iznajdljivosti ga lahko uporabite v številnih jedeh. Razmislite, kako lahko uporabite celotno živilo, tudi olupke in liste, ki velikokrat prehitro končajo v smeteh. Če imate možnost, kompostirajte. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji ali pa se vam zdijo zanimivi. Predvsem pa si zapomnite, da čisto vsak ukrep, pa naj bo videti še tako majhen, šteje. 

Po oceni je med zavrženo hrano kar 39 odstotkov užitnega dela, kar bi lahko z drugačnim odnosom do sestavin zmanjšali ali preprečili.

Pridružite se našemu projektu tudi vi

Ker vemo, da več glav več ve, vas vabimo, da v našem projektu zero waste kuhanja sodelujete tudi vi. Verjetno ima čisto vsak na zalogi kakšen dober recept, s katerim ostanke hrane spremeni v nove jedi. Resnično nas zanima, kaj naredite z mesom iz goveje juhe ali pa s pire krompirjem, ki vam ostane od kosila? Pridružite se nam v gibanju za boljši in predvsem bolj čist jutri! Recept lahko oddate kar preko spodnje prijavnice, kakšen zanimiv zero waste nasvet pa nam lahko pošljete tudi na mail okusno@pop-tv.si.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
ISSN 2630-1679 © 2024, Okusno.je, Vse pravice pridržane Verzija: 595