Hrana je naša zelo dragocena dobrina, zato moramo z njo ravnati spoštljivo in se ob tem tudi truditi, da je čim manj zavržemo. Poleg tega pa je vse bolj pomembno tudi to, da skrbno izbiramo živila, ki se znajdejo na našem jedilniku. 

Najpomembnejši korak k bolj trajnostnemu načinu prehranjevanja je zmanjšanje vnosa procesirane hrane in živil živalskega izvora ter povečanje vnosa polnovrednih rastlinskih živil (zelenjava, stročnice, polnovredna žita ...), s katerimi v telo vnesemo zdravju koristne bioaktivne snovi (polifenole, antioksidante ...) in vlaknine. Trajnostni način prehranjevanja torej temelji na polnovredni rastlinski hrani, vendar pa to ne pomeni, da se je treba povsem odpovedati živilom iz živalskih virov. Njihovo zauživanje moramo bistveno zmanjšati ter izbirati manj okoljsko obremenjujoče živalske proizvode, kot so perutnina in trajnostno ulovljene ribe. S takšnim načinom prehranjevanja po mnenju prehranskih strokovnjakov ne skrbimo zgolj za bolj trajnostno prihodnost, ampak zmanjšamo tudi tveganje za debelost, razvoj kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni) in prezgodnjo smrt.

O tem, katere so poglavitne usmeritve trajnostnega prehranjevanja in kako se lotiti nekaterih ukrepov v domačem gospodinjstvu, smo se pogovarjali z gospo Marjano Peternelj, strokovno sodelavko Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki deluje  na področju prehranske varnosti. 

Trajnostnejši način prehranjevanja je pojem, ki je širokemu krogu potrošnikov verjetno še premalo poznan. Ali lahko na kratko pojasnite, kaj ta izraz označuje?

Če bi to pojasnili z besedami, s katerimi mi učimo potrošnike, bi rekli 'jej manj mesa in več sadja ter zelenjave'. To se potem pojasni tako, da je z izrazom 'manj mesa' mišljeno, da namesto na primer 100 g mesa uporabimo samo 80 g, 20 g pa potem nadomestimo s kakšno lečo ali kakšnim drugim živilom rastlinskega izvora. Potem to opredelimo tudi cenovno, saj smo iz naših raziskav ugotovili, da je pri ozaveščanju potrošnikov to zelo pomembno. Ko k obroku dodamo 20 g leče, tega kot prvo ne bo nihče opazil, po drugi strani pa na takšen način poskrbimo tudi za več kot 20 odstotkov nižjo ceno obroka. Leča je namreč cenovno zelo ugodno živilo, a kljub temu vsebuje vrsto hranil in nas tudi nasiti. Dober premik v smeri bolj trajnostnega prehranjevanja je tudi ta, da jemo zmerno, k čemer pripomore tudi uporaba manjših krožnikov. Poleg tega pa moramo seveda poskrbeti, da dnevno zaužijemo vsaj 400 g sadja in zelenjave. 

Poleg same pridelave in predelave hrane ima na okolje bistven vpliv tudi naš izbor živil za prehranjevanje. Kje po vašem mnenju delamo največ napak?

Sama menim, da Slovenci pojemo veliko preveč predelanega mesa, kot so klobase, salame, hrenovke in podobni izdelki. Ti izdelki so tudi polni soli. Poleg mesa in predelanih mesnih izdelkov pa pojemo tudi veliko preveč procesirane hrane in občutno preveč sladkorja. Ta se skriva tudi v številnih živilih, zato smo na Zvezi potrošnikov Slovenije pred leti tudi ustvarili spletno stran Veš, kaj ješ in tudi istoimensko mobilno aplikacijo, s katero lahko potrošniki preko črtne kode izdelka preverijo energijsko vrednost izdelka in vsebnost sladil, hkrati pa lahko preverijo tudi prehranski profil izbranega živila. Potrošnik lahko bodisi v trgovini ali doma s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo živila, aplikacija pa mu v hipu prikaže ključne informacije o njegovi hranilni sestavi, pojasnjene v barvah prehranskega semaforja. Za živila, ki jim na prehranskem semaforju zasveti rdeča luč, velja opozorilo, da jih ne uživamo v večjih količinah in preveč pogosto.

Kaj lahko za doseganje trajnostnega prehranjevanja stori vsak posameznik?

Mislim, da se še premalo zavedamo, da z našimi nakupnimi odločitvami vplivamo na okolje. O tem je zato treba čim več govoriti in o tej problematiki tudi ozaveščati potrošnike. Samo tako bodo postali ozaveščeni in bodo morda tudi lažje sprejemali bolj zdrave, trajnostno naravnane odločitve. Sama menim, da bo brez nekih političnih ukrepov težko prišlo do bistvenih sprememb prehranskih navad, ko govorimo o trajnostni prehrani. Poleg že omenjenega zmanjšanja količine zaužitega mesa in bolj zmernega prehranjevanja, moramo tudi poskrbeti, da potrošimo manj in manj tudi zavržemo. S trajnostnim prehranjevanjem lahko dolgoročno prihranimo denar in čas ter proizvedemo manj odpadkov, medtem pa jemo zdravo, kakovostno in uravnoteženo.

Mi lahko podate nekaj praktičnih nasvetov za bolj zdrav in okolju prijaznejši način prehranjevanja? 

Predvsem bi izpostavila, da kupujemo sezonsko hrano, sezonsko prilagojeni pa naj bodo tudi jedilniki. Poleti tako na primer jemo svež paradižnik, v jesenskem in zimskem času pa naj bosta na jedilniku kislo zelje in repa. Včasih smo bolj znali jesti tisto, kar je bilo v določeni sezoni na razpolago, danes pa smo na to kar malo pozabili. Obroki naj bodo uravnoteženi in raznoliki, za kar najlažje poskrbimo tako, da so na krožniku vedno zastopane tri različne barve oziroma barvne nianse živil: belo, oranžno-rdeče do vijoličasto in zeleno. Če k temu dodamo še stročnice, kot so leča, čičerika in fižol, bomo veliko lažje pripravljali raznolike in uravnotežene obroke, polne hranil, ki jih vsakodnevno potrebujemo. Če jemo meso, naj bo na krožniku samo enkrat na dan, količina pa naj ne preseže 100 g. Poskrbimo tudi, da na dan zaužijemo eno jabolko, ki vsebuje vrsto hranil, od vitamina C in B, do kislin, ki so dobre za naš želodec. Pomembno je, da jabolko jemo počasi in ga tudi dobro prežvečimo, saj tako poskrbimo za vnos vlaknin, ki nas bodo tudi nasitile. Danes se jabolka zelo dobro skladiščijo, tako da jih lahko jemo celo leto. Slovenci imamo dobro ponudbo domačih jabolk in z njimi smo tudi več kot 100 odstotno samooskrbni, zato bi bila škoda, če ne bi izkoristili tega domačega superživila, ki nam je praktično tudi vedno na dosegu roke. 

Pri kupcih nekako še vedno velja prepričanje, da je trajnostno pridobljena hrana dražja. Je temu tudi res tako?

Gre za to, da nam ni treba poskrbeti, da je vsa hrana, ki jo zaužijemo, trajnostno pridobljena, ampak naj bodo takšna zgolj dva ali tri živila, ki so pogosto na našem meniju. Lahko je to na primer korenček, ki po ceni bistveno ne prekaša navadnega korenja iz trgovine. Enako je tudi pri mleku, ko je cena ekološkega mleka v resnici samo za približno 10 centov višja. Kar se tiče hranil, ki jih z ekološkim mlekom vnesem v telo, pa seveda obstajajo velike razlike. Mleko krav, ki se pasejo zunaj, vsebuje bistveno več vitamina D in tudi eno tretjino več omega-3 maščobnih kislin. Odlična izbira so lahko tudi košarice sezonskih živil, ki nam jih priskrbijo kmetje v bližnji okolici. S takšnim nakupom se bomo izognili tudi nepotrebnim embalažam in plastičnim nakupovalnim vrečkam, kar je tudi še eden od pomembnejših nasvetov za bolj zdrav in okolju prijaznejši način prehranjevanja.