Vsak prebivalec Slovenije naj bi letno 'pridelal' kar 67 kilogramov odpadne hrane. Nekaj gre seveda na račun pokvarjene hrane ali neužitnih delov, a po ocenah je kar 39 odstotkov hrane, ki jo odvržemo, še vedno užitne.
Eden glavnih razlogov za to so naše slabe navade, saj pogosto kupujemo na zalogo, hladilnike imamo (pre)polne in tako se pogosto zgodi, da na določena živila pozabimo. In namesto da romajo na krožnike, zaradi pretečenega roka pristanejo v smeteh. Drugi razlog je, da skuhamo preveč hrane, ostankov pa ne porabimo in jih raje zavržemo.
A vse več ljudi in tudi kuharskih šefov se zaveda, kako nespametno, neekološko in nemoralno je, da toliko hrane zavržemo. Zato se vse bolj uveljavlja načelo zero waste. Čeprav se zdi na videz preprosta zamisel, pa je dejansko treba spremeniti veliko majhnih navad.
Pri zmanjšanju odpadne hrane lahko precej pomaga načrtovanje jedilnika. Še preden se odpravite v trgovino, poglejte v hladilnik, zamrzovalnik in shrambo. Preverite, kaj imate na voljo, in poskusite iz sestavin oblikovati jedi. Začnete lahko z načrtovanjem jedilnika za naslednji dan, pozneje pa lahko načrtujete jedilnik za ves teden.
Drugi način, kako lahko zmanjšate količino odpadne hrane, je, da ostanke hrane pravilno shranite (v hladilniku ali zamrzovalniku) in jih porabite kak drug dan. Če večino vaše odpadne hrane predstavlja star kruh ali pa zelenjavni ostanki in olupki, premislite, kako lahko tovrstne odpadke ponovno uporabite. Star kruh denimo lahko posušite in iz njega izdelate krušne drobtine, krutone za juho ali pa ga uporabite v kakšnem receptu.
PRIPOROČAMO: Kruhova štruca (rolada)
PRIPOROČAMO: Pohane šnite (ocvrte kruhove rezine)
Pri zelenjavi in sadju dobro premislite, ali jih morate dejansko olupiti. Pri večini so namreč olupki užitni in vsebujejo številne koristne snovi.
Če imate doma zelenjavni vrt in pridelate več zelenjave, kot je uspete porabiti, lahko odvečne pridelke podarite sorodnikom, prijateljem ali sosedom. Presežke lahko seveda tudi zamrznete, konzervirate ali kako drugače shranite za zimske mesece.
Ne glede na to, kako vestno se v kuhinji držite načela zero waste, bo kljub temu še vedno nastalo nekaj odpadkov, ki pa jih lahko kompostirate.
Količino odpadne hrane lahko zmanjšate tudi tako, da ostanke hrane porabite v drugih receptih. Zbrali smo nekaj idej in receptov, kako čim bolje porabiti ostanke hrane, da ta ne bo pristala v smeteh.
Shranite ostanke in olupke zelenjave za jušno osnovo
Če še niste, začnite zbirati zelenjavne ostanke in olupke. Ne gre sicer za nasvet, ki bo prinesel revolucijo v vašo kuhinjo ali vam prihranil čas. A gre za praktično rešitev, s katero boste porabili večino zelenjave in se hkrati izognili uporabi industrijsko pridelanih jušnih kock.
Ideja je, da sproti shranjujete vse delčke zelenjave in njihove olupke. Kateri ostanki pridejo v poštev? Ne glede na to, kaj kuhate, verjetno vedno pridelate nekaj zelenjavnih ostankov: olupki česna, konica, korenina in olupki čebule, konice in vršički korenčkov in njihovi olupki, koreninski del zelene, deblo brokolija ali cvetače, listi redkvic, listi, olupki in korenina repe, stebelca in na pol uveli listi začimb, ostanki paradižnika, ostanki gob, olupki in ostanki ingverja, ostanki pora ...
Omenjene delčke zelenjave pospravite v vrečko za zamrzovanje. Najbolje je, da uporabite takšno vrečko, ki ima zapiralno zadrgo. Tudi, če je teh ostankov malo, jih pospravite v vrečko in nato v zamrzovalnik. Nato pa sproti v vrečko dodajajte vedno nove ostanke zelenjave. Ko vrečko povsem napolnite, lahko iz zbranih ostankov in olupkov pripravite zelenjavno jušno osnovo.
Priprava jušne osnove iz tovrstnih ostankov je izjemno preprosta. Stresite jih v lonec, po želji (a ne nujno) lahko dodate tudi piščančje ali goveje kosti, zalijete z vodo, posolite, poprate in pustite, da vse skupaj zavre in nato na srednjem ognju kuhajte nekaj časa. Če kuhate zgolj ostanke zelenjave, potem bo dovolj 10–15 minut kuhanja. Če dodate kosti, te najprej kuhajte približno dve uri, nato pa tik pred koncem dodajte zelenjavne ostanke in jušno osnovo kuhajte še približno 15 minut.
Pripravljeno osnovo precedite in jo uporabite za pripravo juh, rižot, omak ali z njo zalivajte pečenko. Če je ne boste porabili takoj, lahko jušno osnovo shranite tudi v zamrzovalniku.
Morda se zdi takšno shranjevanje in poraba ostankov zelenjave nepotrebna in neučinkovita. Vendar, če dobro pomislimo, dejansko s tem dobimo za svoj denar kar največ. Namreč vsakič, ko pri kuhanju uporabimo korenček, temu odstranimo konico in vrh ter ga olupimo. To pomeni, da približno 10 odstotkov cene korenčka roma v smeti. Na tak način lahko rešimo tudi veliko zelenjave, ki nam počasi gnije v hladilniku. Morda kos zelenjave več ni najbolj primeren za pripravo jedi, saj je že zguban in ovel, a kljub temu ga lahko narežemo in spravimo v zamrzovalnik za takrat, ko bomo iz teh ostankov skuhali jušno osnovo.
Treba je poudariti, da jušna osnova iz ostankov zelenjave po navadi ni tako bogata in je redkejša od jušne osnove iz celih kosov zelenjave. Prav tako je po navadi tudi nekoliko temnejše barve, saj uporabljamo olupke. Upoštevajte to, ko boste to jušno osnovo uporabljali za pripravo drugih jedi.
Porabite ostanke krompirja
Krompir skoraj vsakodnevno uporabljamo pri kuhi, saj gre za gomolj, ki je vsestransko uporaben. Pogosto smo prepričani, da so ostanki krompirja neuporabni in jih zavržemo, bodisi gre za ostanke krompirjeve jedi (denimo pire krompirja) ali zgolj za olupke. Vendar pa krompir skoraj vedno lahko porabimo v celoti.
Čips iz krompirjevih olupkov
Krompirjevi olupki so izredno bogati z vlakninami. Lupina zgolj enega srednje velikega krompirja namreč vsebuje toliko vlaknin, da lahko z njo pokrijemo kar 18 odstotkov svojih dnevnih potreb po vlakninah. Poleg tega se v lupini krompirja nahajajo tudi antioksidanti ter številne hranljive snovi, kot so kalij in vitamin C, pa tudi številni minerali.
Zato krompirjevih olupkov nikar ne zavrzite! Če se le da, krompir pri pripravi jedi uporabite neolupljen. Ko ga morate olupiti, ker tako zahteva recept (za denimo pripravo pire krompirja ali juhe), pa olupke shranite. Iz njih lahko denimo pripravite hrustljavi čips, ki ga postrežete kot prigrizek ali kot prilogo mesnim, ribjim in zelenjavnim jedem.
Za pripravo potrebujete:
- poljubno količino krompirjevih olupkov,
- olje za cvrtje,
- začimbe po okusu (sol, poper, česen v prahu, čili v prahu).
Postopek priprave:
V cvrtniku ali visoki posodi segrejete olje za cvrtje.
Oprane in posušene krompirjeve olupke počasi dodajajte v segreto olje. Olupke cvrite kratek čas, dokler se ne obarvajo zlato rjavo.
Ocvrte olupke odstranite iz olja in položite na krožnik, ki ste ga predhodno obložili s papirnatimi brisačami. Pustite kratek čas, da se odvečno olje odcedi, nato pa olupke še tople solite in začinite po okusu.
Ko vam ostane kuhan krompir
Kadar za kosilo skuhate večjo količino krompirja, se pogosto zgodi, da nam nekaj kuhanega krompirja ostane. Tudi če se ta ohladi, ga še vedno lahko uporabite za pripravo drugih jedi.
Krompir lahko denimo narežete na kolobarje ali koščke in dodate solatam. Ali pa ga narezanega začinite in prepražite na žlici oljčnega olja. Lahko pripravite tudi klasičen pražen krompir. Iz ostankov kuhanega in ohlajenega krompirja lahko pripravite tudi krompirjevo solato.
Ponovna uporaba pire krompirja
Pogosto se zgodi, da nam ostane tudi nekaj pire krompirja. Tega sicer lahko brez težav shranite v hladilniku in ga porabite naslednji dan, saj ga lahko pogrejete v mikrovalovni pečici.
Iz ostankov pripravljenega pireja pa lahko pripravite tudi nekatere nove jedi, kot so njoki, kroketi ali vojvodinjin krompir ter celo tudi sladico, kot je denimo limonino-mandljev kolač brez moke.
Kremast krompirjev pire
Če imate že pripravljen krompirjev pire, ga lahko naslednji dan pripravite na malo drugačen način.
Za pripravo potrebujete:
- že pripravljen pire krompir (iz približno 4 večjih krompirjev),
- kremni sir,
- sladka smetana,
- česen v prahu,
- sol in poper,
- drobnjak ali peteršilj.
Postopek priprave:
Pripravljen pire krompir pogrejte v mikrovalovni pečici in vanj vmešajte kremni sir in sladko smetano. Vse skupaj dobro pretlačite, da dobite gladko zmes, v katero vmešate še sol, poper in česen v prahu.
Zmes stresite v manjši stekleni pekač in jo pecite 10 minut na 180 stopinj Celzija. Jed na koncu potresite z nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem.
Krompirjeve palačinke
Iz pireja lahko pripravite tudi belorusko jed draniki oziroma krompirjeve palačinke. Priprava je zelo enostavna, jed pa lahko postrežete kot prilogo ali kot samostojno jed.
Za pripravo potrebujete:
-približno 500 g krompirjevega pireja,
- 1 čebulo,
- 2 jajci,
- olje (za cvrtje).
Postopek priprave:
Čebulo drobno nasekljate in jo vmešajte v pire krompir, da dobite dokaj homogeno zmes.
Jajca stepite in jih nato prilijete h krompirjevi zmesi, posolite ter vse skupaj dobro premešajte.
Zmes ne sme biti preredka. Če se to zgodi, dodajte malo moke. Če se zdi zmes pregosta, pa jo lahko razredčite z malo mleka.
V ponev dodajte olje in ga segrejte, nato z žlico oblikujte majhne palačinke, ki naj bodo debele približno pol centimetra.
Vsako palačinko pecite približno dve minuti na vsaki strani. Pečene palačinke oziroma dranike postrezite s kislo smetano ali pa kot prilogo glavnim jedem.
Solata iz ostankov zelene solate in posameznih kosov zelenjave
Če se vam kdaj zgodi, da vam v hladilniku ostane manjša količina zelene solata, ki je absolutno premajhna, da bi iz nje pripravili samostojen solatni obrok, jo lahko kombinirate z drugo vrsto zelenjave. Poglejte, kaj vse imate še v hladilniku – morda kakšen korenček, paradižnik, kumaro, lahko tudi jabolko, zelje, stebelce zelene ...
Pripravite lahko drobno nasekljano solato, ki bo teknila prav vsem. Z dodajanjem različnih vrst hrustljave zelenjave in drugih dodatkov pa boste hitro dobili dovolj veliko količino solate za vso družino.
Za pripravo potrebujete:
- preostanek sveže zelene solate,
- korenček ali dva,
- nekaj češnjevih paradižnikov ali kakšen večji paradižnik,
- košček sveže paprike,
- svežo kumaro,
- košček svežega koromača,
- malo feta sira,
- nekaj svežih metinih listov,
- vejico peteršilja,
- 1 žličko gorčice,
- 1 žlico balzamičnega kisa,
- 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja,
- sol in poper (po okusu).
Postopek priprave:
Korenček očistite in ga nasekljajte na čim bolj drobne koščke. Prav tako na drobno nasekljajte tudi češnjeve paradižnike, kumaro, papriko, koromač in preostalo zelenjavo, ki jo boste uporabili.
Liste zelene solate ločite in operite, nato jih prav tako čim bolj drobno nasekljajte. Na drobno nasekljajte tudi peteršilj in meto. Ko vso zelenjavo nasekljate, jo združite v posodi in premešajte.
V sredini naredite jamico in vanjo stresite gorčico, balzamični kis, oljčno olje, ščepec soli in malo popra. Vse skupaj nato počasi, a dobro premešajte. Koščki zelenjave in zelišč naj bodo resnično čim bolj drobno nasekljani, da se bodo lepo združili in povezali med seboj.
Na koncu nadrobite v solato še malo feta sira in jo postrezite kot prilogo.
V to solato lahko po želji dodajate tudi druge sestavine, kot so jajca, preostanek kuhanega mesa, oreščke, gobice, lečo, ajdo, kuskus ... Pomembno je le, da so vse sestavine nasekljane na čim manjše koščke.
Fritata iz ostankov testenin
Ostanke testenin lahko porabimo na različne načine. Dodajamo jih lahko solatam, kuhane pospravimo v hladilnik in ponovno uporabimo s toplo omako. Iz ostankov testenin lahko pripravimo tudi gratinirane testenine ali pa makarone s sirom.
Še en zanimiv in hiter način za to, da porabimo odvečne kuhane testenine, je priprava fritate, ki ji lahko okus popestrimo z različnimi dodatki.
Za pripravo potrebujete:
- 400 gramov kuhanih testenin (lahko so že zmešane z omako),
- 4 velika jajca,
- 40 gramov parmezana (in še nekaj za posipanje),
- sol in poper (po okusu),
- ekstra deviško oljčno olje.
Postopek priprave:
Pečico segrejte na 200 stopinj Celzija.
V večjo posodo ubijte jajca in jih stepite. Parmezan naribajte in ga vmešajte v jajca, dodajte še sol in poper. V jajčno zmes vmešajte kuhane testenine. Najbolje se obnesejo manjše oblike, kot so svedri, peresniki, metuljčki, polžki, vendar pa lahko uporabite tudi špagete.
V ponev, ki jo lahko damo tudi v pečico, dodajte približno tri žlice oljčnega olja. Ko se olje segreje, v ponev vlijte mešanico za fritato in jo pecite približno pet minut oziroma dokler jajca na spodnji strani ne zakrknejo.
Nato ponev prestavite v pečico in pecite še približno pet minut oziroma dokler se ne fritata ne zapeče tudi z zgornje strani.
Ponev nato vzemite iz pečice, jo pokrijte s krožnikom, ki je malce večji od premera ponve, ter obrnite ponev, tako da fritata ostane na krožniku. Nato fritato previdno stresite nazaj v ponev in vrnite v pečico, kjer jo pecite še dodatnih pet minut.
Tako pripravljeno fritato lahko tik pred koncem pečenja (zadnjih pet minut) obložite s salamo, svežim paradižnikom, sirom in drugimi dodatki. Podobno kot bi obložili testo za pico. Zapecite in narežite kot pico.
