Vas zanima, kako poteka življenje po načelih "zero waste"? Kot pravi Klara Avsenik Žagar, simpatična Dolenjka, ki skupaj z možem Klemnom in psom Piknikom živi v majhni zidanici s čudovitim razgledom na dolenjske griče, takšen način življenja vsekakor zahteva kar precej načrtovanja in prilagajanja. "Najtežji del je miselni napor, ki gre v organizacijo. Ko sem živela v Ljubljani, je bilo to veliko lažje in se mi ni zdelo, da sem v to vlagalaveliko časa. Sedaj, ko živim na podeželju, pa je veliko težje. Nekatere stvari so mi sicer že povsem običajne, na primer da imam vedno s sabo platneno vrečko za sadje in zelenjavo, da rečem ne slamici in da ne kupujem oblačil v trgovinah, v katerih prodajajo hitro modo. Ampak za nekatere stvari moraš živeti blizu trgovin brez odpadkov, drugače vse to predstavlja dodaten napor," pove sogovornica, ki je pred leti tudi sodelovala v kuharskem šovu MasterChef Slovenija, drugače pa se ukvarja s fotografijo in pod imenom Curryandlove kreira različne vsebine – od kuharskih videov in popotniških zapisov do razmišljanj o naravi, odnosih in življenju.
Na vprašanje, kaj bi svetovala nekomu, ki se z življenjem brez odpadkov šele spoznava, odgovarja, da je treba začeti postopoma in se pri tem tudi zavedati, da življenje čisto brez odpadkov ne obstaja. Veliko bolj smiseln in tudi primernejši slovenski izraz se ji zdi "zmanjškarstvo", ki so ga pred časom skovali pri Rifuzlu (trgovina, v kateri lahko kupuješ brez embalaže, op. a). Pravi, da se pri njej odločitev za zero waste ni zgodila čez noč. "Vzporedno je začelo teči več procesov, ko sem začela odkrivati več o sistemu, v katerem živimo – od izkoriščanja narave, nečloveških razmer, v katerih delajo ljudje, do samega načina pridelovanja hrane, ki jo jemo. Videla sem, da nekaj delamo narobe," pove sogovornica, ki prednost takšnega načina življenja danes vidi predvsem v spremembi načina razmišljanja, ki ga povzame z zvezo "potrebuj manj". "Z možem živiva skromno. Imava rabljen avto, stranišče 'na štrbunk', sama sva prenovila zidanico, kolikor sva znala, kupujeva oblačila iz druge roke, investirava v svoje znanje in izkušnje ter si ne podarjava daril ... In na koncu dneva se zaradi tega, kar imava, počutiva zelo bogata."
Glede na to, da smo kulinarični portal, so nas zanimali predvsem koraki, s katerimi se je Klara lotila sistema brez odpadkov v domači kuhinji, izvedeti pa smo želeli tudi, kako ji uspe zavreči tako malo hrane. "Ostanke hrane sem se navadila shranjevati v posodice in jih uporabiti že naslednji dan. Prilagodila sem količino hrane, ki jo skuham. Navadila sem se zamrzniti jedi in zamrznjeno hrano potem tudi kmalu porabiti, da se ne valja po skrinji. V trgovino grem navadno šele takrat, ko v hladilniku in po omarah ni več skoraj ničesar," strne nekaj bistvenih ukrepov in pri tem v šali pove, da je vse skupaj bistveno lažje, če imaš doma moža, ki jé za tri. Skupaj se tudi trudita čim več hrane pridelati sama oziroma jo sama pripraviti. "Zunaj jeva le takrat, ko se nama res zahoče in se želiva pocrkljati. Pripravljava torej vse, od ozimnice, kruha, stročnic in zdravih prigrizkov do kombuče in namazov ... Vse ustvarjava v svoji kuhinji. Ko primanjkuje časa, kaj od naštetega tudi kupiva, ampak temu se poskušava čim bolj izogniti. Nekatere stvari pa kupiva tudi takrat, ko želiva poskusiti nove izdelke," pojasni sogovornica in pri tem šaljivo doda, da je "to pač tako, če si gurman". Ker se trudi zavreči čim manj hrane, smotrno uporablja tudi raznorazne užitne odpadke, ki nastanejo med pripravo jedi. "Ker imam na vrtu kompost, nisem tako zelo striktna, da bi vse predelala v neko novo reč. Nikoli pa na primer ne vržem stran pulpe, ko delam domač rastlinski napitek, saj se vedno spremeni v krekerje. Včasih iz zelenjavnih olupkov skuham jušno osnovo. Star kruh navadno uporabim za kruhove cmoke, če skuham preveč kaše, pa jo v prihodnjih dneh pripravim v več različicah, na primer v mleku z marmelado za zajtrk in kot rižoto z gobami za kosilo. Na ta način se izognem monotonemu žvečenju enega in istega."
Z vztrajnostjo, spremembami v načinu razmišljanja, načrtovanjem in kreativnostjo lahko torej veliko dosežemo in tudi sami prispevamo k skrbi za naš planet. Mogoče se za zero waste ne bomo odločili že danes, a k skrbi za boljši jutri lahko prav vsak posameznik prispeva tudi s povsem preprostimi ukrepi. "Se nasmehne sosedu, izključi televizijo, gre na sprehod, si počisti dom, pokliče starega prijatelja ali se loti hobija, ki ga je vedno pritegnil," nekaj najljubših naniza Klara, ki ji veliko pomenijo tudi čas v naravi, kavica pri babici, raziskovanje sveta in globoki pogovori z ljudmi.
