Po koncu tedna so naši hladilniki velikokrat polni najrazličnejših ostankov hrane, ki so nam ostali od kosila ali večerje. Ker hrana nikakor ne sodi v smeti, jo moramo čim hitreje in tudi čim bolj smiselno porabiti. Predstavljamo vam pet odličnih idej za porabo ostankov, kot so govedina iz juhe, pražen riž, kuhano ali pečeno meso in pire krompir, zraven pa smo primaknili tudi odlično sladico, pripravljeno s starim kruhom.

Se vam v hladilniku nabirajo kozarčki komaj načete marmelade, pa ne veste, kako bi jo porabili? Poleg tega, da jo namažete na palačinke, dodate jogurtu ali smutijem, jo lahko uporabite še na druge domiselne načine. Idej je resnično zelo veliko, zato nikar ne ostanite zgolj pri klasiki – kruhu z maslom in marmelado.

Izvrsten, vsestranski in okusen, za povrhu pa velja še za eno najbolj zdravih jedi na svetu. Humus je primeren za številne jedi: od prigrizkov, sendvičev in mezze pojedin do Budovih skled. Dvignite pripravo priljubljenega čičerikinega namaza na višjo raven s temi preprostimi in okusnimi idejami, s katerimi bo humus še večkrat na vašem meniju.

Ste pozabili, da imate v hladilniku lonček kisle smetane, in ko ste ga odkrili, ste ugotovili, da se je smetani rok uporabnosti skorajda že iztekel, zato jo morate čimprej porabiti? Odlična novica je, da se smetana prileže skoraj k vsaki jedi in težko najdemo hrano, ki je žlica priljubljenega mlečnega izdelka ne bi še izboljšala. Odlično pa se obnese tudi pri peki sladic, saj poleg sočnosti in svežine poskrbi tudi za bogat okus in kremno teksturo.

Ste že slišali za akvafabo? To je tista motna, gosta in viskozna tekočina, ki ostane v pločevinki čičerike in jo ponavadi odlijemo naravnost v pomivalno korito. S tem pravzaprav mečemo stran zelo priročno in hranljivo snov, ki jo lahko uporabimo kot nadomestek beljakov v različnih jedeh, tudi sladicah. Ena od njih je tudi rahla in puhasta čokoladna krema, katere recept vam razkrivamo v nadaljevanju.

Hrana ni samo vir energije, ki jo naše telo potrebuje za življenje. Ima tudi pomembno socialno komponento, saj se ob njej radi družimo, zabavamo in z njo praznujemo. Zato morda preseneča dejstvo, da kar tretjina hrane ne konča na naših krožnikih.

Kako doseči življenje brez odpadkov oziroma »zero waste«? Ni lahko, je pa izvedljivo, pravi Klara Avsenik Žagar, fotografinja, kuharica, psihologinja, popotnica in ljubiteljica narave, pa tudi oseba, ki se trudi z majhnimi vsakdanjimi koraki skrbeti za naš planet. V intervjuju nam je zaupala, kako se je odločila za življenje brez odpadkov in s katerimi ukrepi zagotavlja, da zavrže čim manj hrane. Mogoče bodo njeni koraki spodbudili še koga, da razmisli o odvečni embalaži in se odloči za življenje brez odpadkov.

Pri kuhanju pogosto pridelamo veliko ostankov – bodisi še v surovi bodisi že kuhani obliki. A namesto, da te ostanke hrane odvržemo med odpadke, jih lahko pogosto ponovno uporabimo. Zbrali smo nekaj nasvetov, na kakšen način jih lahko izkoristimo.

Pravijo, da ljudje jemo tudi z očmi. Pa pojeste tudi tisti krompir, ki je že čisto zguban in mehek? Ali slivo, ki je obtolčena? Odrežete pecelj šampinjona, ker se na njem še vedno drži prst?

Življenje brez odpadkov (zero waste) je danes vse bolj prisotno načelo, ki predstavlja odmik od potrošniškega vsakdana in izpostavlja odgovornost do okolja. In kako se tega lotiti v domači kuhinji?

Enostavna jed, ki prijetno popestri tedenski jedilnik.

Gosta juha, narejena iz svežega paradižnika in starega kruha.

Odlična ideja, da ostanke piščanca spremenite v nadvse okusen in polnovreden obrok.

Nikoli več se ne boste spraševali, kako porabiti prezrele banane.

Zlato rjavo ocvrte rezine kruha.

Super ideja, kako lahko govedino iz juhe predelate v slastno omako.