Kaj je hranozavest?
Hranozavest je nov izraz, a z zelo staro idejo – spoštovanjem do hrane. Pomeni ozaveščen odnos do hrane, ki vodi k zmanjšanju količine zavržene hrane, zdravemu življenjskemu slogu in bolj trajnostni prihodnosti. Biti hranozavesten pomeni, da se pri vsakem koraku, od nakupa do priprave in shranjevanja hrane, zavedamo posledic svojih dejanj.
Beseda hranozavest je nastala leta 2024 v okviru kampanje "Zbudi svojo hranozavest", ki jo je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane lansiral Lidl Slovenija s partnerji. Kampanja je nadaljevanje večletnega truda podjetja, ki se sistematično loteva izzivov, povezanih z odpadno hrano.
Zakaj je hranozavest pomembna?
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) iz leta 2023 povprečen prebivalec Slovenije letno zavrže kar 78 kilogramov hrane. Največji delež (44 %) te hrane se zavrže prav v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak posameznik moč, da z majhnimi spremembami ustvari velik vpliv.
Še več: na globalni ravni kar 8–10 % emisij toplogrednih plinov izhaja iz hrane, ki se nikoli ne poje. Zmanjševanje količine zavržene hrane tako ni le vprašanje morale, temveč tudi ključno dejanje v boju proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in zmanjševanju pritiska na naravne vire.
Lidl Slovenija kot pobudnik sprememb
Lidl Slovenija že vrsto let aktivno zmanjšuje količine odpadne hrane, in sicer z optimizacijo procesov, boljšim upravljanjem zalog, donacijami hrane in ozaveščevalnimi kampanjami. Leta 2023 so v sodelovanju s programom Ekošola in drugimi partnerji omogočili, da je 24. april tudi uradno postal slovenski dan brez zavržene hrane.
Ob letošnjem slovenskem dnevu brez zavržene hrane, je Lidl lansiral kampanjo Hranozavest nas povezuje, v kateri so sodelovali zaposleni, mladi in partnerji, ki so s svojimi zgodbami pokazali, kako lahko vsak prispeva k zmanjševanju odpadne hrane.
Hranozavest v praksi
Hranozavest ni zgolj ideja, je način življenja. Odgovoren posameznik kupuje premišljeno, spoštuje sezonskost, uporablja ostanke hrane in se zaveda vpliva prehranskih odločitev na okolje. Tak posameznik ne zavrže polovičke kruha, ker je postal suh, ampak iz njega naredi okusno jed. Tri ideje, kako iz sestavin, ki bi jih zavrgli, pripraviti nekaj okusnega, predstavljamo spodaj.
Brokolijevi krekerji
Potrebujete:
- 200 g brokolijevega pireja
- 60 g sezamovih semen
- 40 g bučnih semen
- 40 g sončničnih semen
- 60 g lanenih semen
- 1/2 žličke soli
- 1/4 žličke belega popra
- 1/2 žličke mletega česna
- 1 žlička origana
- 1/2 žličke timijana
- 50 g mandljeve moke
- 50 ml olja
Priprava:
1. Pečico segrejemo na 150 C in pripravimo pekač velikosti 30 x 40 cm.
2. Kuhan brokoli spasiramo v pire skupaj z 2–3 žlicami vroče vode.
3. V večji skledi zmešamo brokolijev pire, semena, začimbe, mandljevo moko in olje. Maso pustimo stati 15 minut, da se zgosti.
4. Maso za krekerje preložimo na papir za peko in jo z žlico poravnamo. Maso pokrijemo z drugim papirjem za peko, da jo z valjarjem lažje razvaljamo na 2–3 mm debeline oziroma v velikosti pekača.
5. Razvaljano maso prestavimo na pekač skupaj s papirjem za peko.
6. Krekerje pečemo v ogreti pečici približno 60 minut. Po 45 minutah peke lahko odstranimo papir za peko, da se dno krekerjev bolj hrustljavo zapeče.
7. Pečene krekerje prestavimo na mrežo, da se ohladijo in postanejo hrustljavi.
8. Krekerje narežemo ali nalomimo na poljubno velikost.
Kruhove lučke
Potrebujete:
- 1 žlica olja
- manjša čebula
- koničasta paprika
- 80–100 g korenja
- 450 g pire krompirja
- 2 žlici majoneze
- 1 žlička origana
- 1 1/2 žličke bazilike
- 1/2 žličke majarona
- 1/2 žličke soli
- 1/4 žličke popra
- 10 rezin starega kruha
- moka
- jajca
- drobtine
- olje za cvrtje
- 60 g jogurta
- 60 g kisle smetane
- 1 žlička origana
- sol in poper po okusu
Priprava:
1. V ponvi segrejemo olje ter na njem prepražimo sesekljano čebulo in na manjše kocke narezano papriko. Pražimo le toliko, da se čebula in paprika zmehčata.
2. V skledi zmešamo čebulo, papriko, na kocke narezano kuhano korenje, ostanek pire krompirja, majonezo in vse začimbe za nadev.
3. Rezinam kruha odstranimo skorjo in jih rahlo navlažimo. Rezine z valjarjem sploščimo, da jih bomo lažje zavili.
4. Na vsako rezino razmažemo dobro žlico krompirjevega nadeva, nato jo zavijemo v rolico. Rolico tesno zavijemo v folijo za živila in jo postavimo na hladno. Postopek ponovimo s preostalim nadevom.
5. V globokem loncu ali ponvi segrejemo olje za cvrtje na 160 C.
6. Pripravimo krožnik z moko, krožnik z razžvrkljanim jajcem in krožnik z drobtinami.
7. Ohlajene rolice pomočimo v moko, nato v jajce in na koncu v drobtine.
8. Lučke cvremo približno 5 minut do zlatorjave barve. Ocvrte lučke odcedimo, odložimo na papirnato brisačo in vanje zapičimo lesene palčke.
9. V skodelici skupaj zmešamo vse sestavine za jogurtovo omako in jo postrežemo poleg kruhovih lučk.
Krompirjeva nabodala
Potrebujete:
- 600 g krompirja
- 2 žlici olja
- 3 žličke začimb za krompir
- 500 g pečenih puranjih prsi
- 1 žlica olja
- 1 žlička vegete
- ščep popra
- 2 manjši bučki
- 15 češnjevih paradižnikov (120–150 g)
- poper po okusu
- žličke muškatnega oreščka
- šopek peteršilja
Priprava:
1. Ostanek kuhanega krompirja v kosih v večji skledi premešamo skupaj z oljem in začimbami za krompir.
2. Krompir prestavimo na pladenj in ga pečemo 10 minut pri 200 C z vklopljeno ventilacijo, nato vklopimo žar in ga pečemo še 3–5 minut.
3. Bučke narežemo na za prst debele kolute in jih zmešamo skupaj s pol žlice olja in pol žličke vegete.
4. Pečene puranje prsi narežemo na manjše kose in jih zmešamo skupaj s pol žlice olja, pol žličke vegete in poprom.
5. Večjo ponev s premazom proti prijemanju dobro segrejemo in vanjo položimo začinjene kolute bučk. Pražimo slabi 2 minuti, nato bučke obrnemo in dodamo puranje meso. Vse skupaj pražimo 3–4 minute. Odstavimo z ognja in pripravimo nabodala.
6. Na lesena nabodala izmenično nanizamo hrustljav krompir, pečene bučke, puranje meso in češnjeve paradižnike. Poleg nabodal lahko postrežemo različne omake.
Več receptov pa najdete v knjižici, ki je nastala v okviru projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga Lidl Slovenija in program Ekošola v šolskem letu 2024/25 že 11. leto izvajata z namenom ozaveščanja mladih o problematiki odpadne hrane.
Sponzorirana vsebina
