Marmelada je čudovit način ohranjanja sadja in dom vedno napolni s čudovitim sladkim vonjem. Če jo pravilno stehtamo v kozarce, bo trajala celo večnost in nas bo s svojim sladkim okusom razveseljevala še dolgo po tem, ko sveže sadje ne bo več v sezoni. 

Na samo kakovost marmelade vpliva več dejavnikov. Od vrste in kakovosti sadja, ki ga uporabimo, do izbire sredstev za zgoščevanje ter tudi samega postopka kuhanja marmelade. Razlogov, zakaj se nam marmelada ni strdila, je zato lahko več. Nekaj vam jih bomo predstavili v nadaljevanju ter vam ponudili tudi nekaj možnih rešitev, s katerimi lahko nastalo 'zagato' popravite. 

Zakaj je marmelada preveč tekoča?

Pri kuhanju marmelade je to zelo pogost pripetljaj, do katerega lahko pride iz več razlogov. Morda zato, ker v mešanici ni dovolj pektina in kisline. Lahko pa se zgodi tudi zato, ker med kuhanjem ni bila dosežena pravilna temperatura ali pa ste marmelado celo predolgo kuhali in s tem izničili učinek želirnega sredstva. Pri predolgem kuhanju se namreč začne pektin razgrajevati in želiranje ni več mogoče. 

Marmelada, ki med kuhanjem ni bila segreta na 105 stopinj Celzija, se najverjetneje ne bo strdila in bo ostala tekoča.  V tem primeru marmelado ponovno segrejte. S termometrom za marmelado preverite, kdaj doseže pravo temperaturo.
 
Če pa je bila marmelada dovolj segreta, vendar se še vedno ni strdila, potem najverjetneje potrebuje več pektina in kisline. To lahko preprosto popravite tako, da marmeladi dodate limonin sok, ki obe sestavini vsebuje v izobilju. Razmerje, ki ga uporabljamo pri pripravi marmelade, je navadno 1 žlica limoninega soka na 1 kg sadja.

Katero sadje naravno vsebuje veliko pektina?

Ko pripravljate marmelado, je zelo pomembno, da se zavedate, da vse vrste sadja nimajo enakih zmožnosti strjevanja oziroma želiranja ter da vsebujejo tudi različne količine kisline. Za pripravo marmelade vedno uporabite samo povsem zdravo sadje, brez gnilih, poškodovanih ali plesnivih delov. Sadje prav tako tudi ne sme biti prezrelo, saj takšno vsebuje premalo pektina, naravnega želirnega sredstva, ki je večinoma v lupinah in ob plodišču. Tudi nezrelo sadje ni primerno, saj nima pravega okusa, in moramo zato dodati več sladkorja, shranek pa tudi prehitro želira. 

Sadje za vkuhavanje mora vsebovati pravo razmerje med pektinom, sadnimi kislinami in sladkorjem. Od tega je odvisno, kako hitro bo marmelada želirala. Sadje, bogato s pektinom in kislino, kot so jabolka, kutina, citrusi, črni in rdeči ribez, kosmulje in brusnice, bo z majhnimi dodatki marmelado naredilo čvrsto. Pri ostalem sadju z manjšo vsebnostjo pektina pa si je treba pomagati. V to kategorijo spadajo maline, slive in marelice. Jagode, melone in češnje pa celo ne vsebujejo pektina, zato je pri pripravi marmelade iz tega sadja nujno dodati veliko količino želirnega sredstva, da se marmelada strdi. V trgovinah je mogoče kupiti najrazličnejša želirna sredstva. Pri uporabi takšnih dodatkov vedno pozorno preberite navodila proizvajalca in se pri pripravi marmelade držite njihovih priporočil. 

Kako si lahko pri kuhanju marmelade pomagamo z želirnim preizkusom?

Pomembno je, da se pri pripravi marmelade držimo zapisanega recepta, a za končni uspeh je zelo pomembno, da ima marmelada pravo teksturo. Želiranje navadno nastopi, ko termometer pokaže 105 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi marmelada v debelih kapljah pada s kuhalnice, potem ko smo jo pomočili vanjo. Ali se bo marmelada strdila, lahko preverimo tudi s t. i. želirnim preizkusom. Na hladen krožnik damo žličko marmelade. Malo počakamo, potem pa jo odrinemo s prstom. Če se naguba, je gotova in jo lahko začnemo polniti v kozarce. Marmelada ne sme biti tekoča, temveč lepljiva in gosta. Če se ne naguba, jo kuhamo še nekaj minut (2 do 3 minute).

Na spodnjih povezavah vam ponujamo nekaj odličnih receptov za pripravo domače marmelade: 
- marelična marmelada z manj sladkorja
- slivova marmelada
- hruškova marmelada z vanilijo
- češnjeva marmelada s cimetom