Statistični podatki kažejo, da največ odpadne hrane v Sloveniji pridelamo gospodinjstva. Lani smo tako denimo kar 47 % od dobrih 150 tisoč ton vse hrane, ki je pristala v smeteh, zavrgli v domačih kuhinjah. To je sicer 12 % manj kot leto poprej, a glede na to, da vse več ljudi živi pod pragom revščine, še vedno mnogo preveč. 

Sicer se vse bolj zavedamo pomena premišljenega ravnanja s hrano in smo začeli v vsakodnevno rutino uvajati prakse, s katerimi nam uspeva, da manj živil pristane v smeteh. A določene navade je nekoliko težje spremeniti oziroma prilagoditi v korist trajnostnega razvoja družbe. Tako denimo pogosto še vedno nakupujemo na zalogo, namesto da bi pregledali, česa nam dejansko zmanjkuje in si pripravili nakupovalni seznam. Poleg tega se po nakupih še vedno pogosto odpravimo lačni in ker so lačne tudi oči, domov prinesemo preveč hrane. S tem sicer ne bi bilo nič narobe, če ne bi teh živil postavili na polico in jih z naslednjimi nakupi potisnili v ozadje, kjer ostanejo osamljena in  pozabljena. 

Tudi, če poteče rok, izdelek še ni nujno za v smeti

Prav zato je smiselno, da redno pregledujemo in čistimo hladilnik ter kuhinjske police, na katerih imamo shranjeno hrano. A pozor, to ne pomeni, da je treba zavreči vse, kar je nekaj tednov ali le nekaj dni starejše od napisanega datuma na embalaži. Treba je namreč ločiti med oznakama 'Uporabno do', ki pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma, in 'Uporabno najmanj do', s katero se označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. To pomeni, da so živilski izdelki s tako oznako tudi po datumu, navedenem na oznaki, še vedno lahko varni za uporabo, če so bili pravilno hranjeni in so senzorično neoporečni, le da jim začneta upadati svežina ter kakovost. 

Ker je na domala vseh pakiranih živilih, ki jih kupimo v trgovini, na embalaži naveden rok trajanja, oziroma rok uporabnosti, so se pri HOFERju v želji po zmanjšanju odpadne hrane odločili ozaveščati o pomenu teh oznak. Poleg nasvetov o skrbnem ravnanju s hrano na svoji spletni strani so izbrane izdelke lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti Uporabno najmanj do opremili z logotipom Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje. Na ta način opominjajo, da ti izdelki pogosto niso za v smeti, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus. Kupce na ta način želijo spodbuditi, da izdelke s to oznako preverijo, preden jih zavržejo.

Za odgovorno ravnanje s hrano smo zadolženi vsi

HOFER z optimiziranim sistemom naročanja in dovršenim logističnim sistemom skrbi za čim manj odpadne hrane v svojih trgovinah. V želji, da bi izdelke odprodali, jih pred potekom roka uporabnosti tudi pocenijo, a določene količine še vseeno ostanejo neprodane. Izdelkov, ki so še primerni za uživanje, ne zavržejo, temveč jih v okviru iniciative Danes za jutri in projekta Hrana na dobri poti že vse od leta 2017 redno donirajo okoli 20.000 socialno ogroženim in ranljivim skupinam ljudi. 

HOFER je edini večji trgovec v Sloveniji, ki hrano donira iz vseh svojih 92 trgovin HOFER po Sloveniji, od 2023 pa poleg sadja, zelenjave ter kruha in pekovskih izdelkov donirajo tudi hlajene in zamrznjene izdelke ter jajca. Pri tem je v izjemno pomoč več kot 600 prostovoljcev iz okoli 30 socialnih organizacij, ki sodelujejo pri zbiranju in razdeljevanju teh izdelkov. V zahvalo za njihova nesebična prizadevanja HOFER letos sodelujočim socialnim organizacijam ob svetovnem dnevu hrane podarja donacijo v višini 18.400 EUR za kritje stroškov transporta. 

V Sloveniji se od leta 2014 lahko prodajajo tudi živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti. Rok uporabnosti določi proizvajalec, tisti, ki živilo pakira ali prodajalec. In za proizvajalce hrane so roki trajanja pogosto zaščita znamke in ne preprečevanje varnostnih tveganj. Prav zato so pomembne iniciative, za kakršno se je odločil HOFER, ki kupce z logotipom Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje na izdelkih HOFERjevih lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti Uporabno najmanj do opominja na to, da ti izdelki kljub preteku datuma na embalaži niso za v smeti, če so zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus.

Kako dolgo so dejansko uporabni mlečni izdelki, meso in konzervirana hrana?

Ob tem je pomembno, da pomen zapisa o uporabnosti prenesemo v prakso tudi v domači kuhinji. V prvi vrsti je pomembno pravilno shranjevanje in osnovno poznavanje živil, izjemnega pomena pa je seveda tudi razumevanje samega datuma na embalaži. V nadaljevanju najdete podatke, koliko časa po poteku navedenega roka načeloma lahko še uporabite živila, seveda pa jih pred uporabo obvezno preverite. V primeru dvoma jih vseeno raje zavrzite. 

Najbolj rizična so vsekakor živila, za katera je splošno znano, da so hitro pokvarljiva. Gre predvsem za sveže izdelke, kot so mleko, skuta, jajca, jogurt, sir ali majoneza ter meso in mesni izdelki. Mleko naj bi bilo užitno še teden dni po roku uporabe, če je embalaža zaprta in ga hranimo pri ustrezni temperaturi. Do dveh tednov po pretečenem roku bo užitna tudi skuta, medtem ko jogurt lahko mirno pojeste tudi teden dni po tem, ko mu je že pretekel rok uporabe, če ga boste le hranili v hladilniku. 

Posebno pozornost je treba nameniti mesnim izdelkom. Perutnina v hladilniku zdrži do pet dni, meso v kosih prav tako lahko hranite na hladnem od pet do šest dni, izdelke iz mletega mesa do dva dni, divjačino do dveh tednov, pri ribah in morskih sadežih pa pazite, da jih ne zadržujete v hladilniku več kot tri dni. Meso v zamrzovalniku bo zdržalo od šest mesecev do enega leta.

Jajca v hladilniku zdržijo od tri do pet tednov, neodprta majoneza lahko v hladilniku zdrži še mesec dni po pretečenem roku, pa bo še vedno užitna. Nasploh so konzervirana hrana, riž in testenine za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku. Moko lahko denimo brez težav uporabite tudi 1 do 2 meseca po roku trajanja, neodprte žitarice do leto dni (odprte so običajno užitne do 3 tedne po pretečenem roku), suhe testenine pa so uporabne celo še 2 leti dlje, kot je zapisano na embalaži. 

Kako poskrbeti, da ne pozabimo na nakupljena živila?

Prav tako je pomembno, da smo že v trgovini pozorni na roke uporabnosti. Če vemo, da kupljenih živil ne bomo potrebovali takoj, raje izberimo take z daljšim datumom uporabe. Prav tako je treba tudi doma v hladilniku in kuhinjskih omarah redno pregledovati datume na embalaži. Izdelke, ki jim prej poteče rok uporabnosti, je vedno pametno shraniti v ospredje, da nam padejo v oči vsakokrat, ko odpremo vrata hladilnika ali kuhinjske omare. Resda gre za majhne pozornosti, ki pa vsekakor pomenijo pomemben korak k zmanjšanju količin zavržene hrane in s tem k bolj trajnostni družbi. 

Sponzorirana vsebina