Tip 500, tip 850, tip 1100 – kaj te številke pomenijo pri moki?
TRIKI IN NASVETI

Tip 500, tip 850, tip 1100 – kaj te številke pomenijo pri moki?

Ste se kdaj ob nakupu moke spraševali, kaj pomenijo številke, ki so navedene na embalaži – T400, T500, T850, T1100? Veste, kakšna je razlika med gladko, ostro in namensko moko? V receptih pogosto ni navedeno, kateri tip moke je treba uporabiti. Kaj narediti v takšnem primeru, da bodo naši izdelki res najboljši?

V prazničnem času na mizi ne smejo manjkati potica in drugo pecivo. Odkar nas je epidemija zaprla v naše domove pa skorajda ni gospodinjstva, kjer ne bi poskusili zamesiti domač kruh. Nekateri so se sploh prvič lotili peke in se znašli pred prvim izzivom že pred polico z moko v trgovini. Poleg pšenične so namreč na trgu še različne druge vrste mok: koruzna, ržena, pirina, ajdova, riževa, brezglutenska ... A tudi, če smo se namenili kupiti navadno pšenično moko, smo lahko v zagati, katero izbrati. Gladko, ostro, namensko, posebno, integralno? Potem pa so tu še različni tipi moke – 400, 500, 850, 1100. Pripravili smo kratek vodnik po različnih vrstah pšenične moke, ki vam bo olajšal izbiro prave za vsak recept.

Kako narediti domači kvas?
PREBERI ŠE
Kako narediti domači kvas?


Specite kruh brez kvasa po postopku naših babic
PREBERI ŠE
Specite kruh brez kvasa po postopku naših babic


Kaj pomenijo številke T500, T850, T1100?

Pri domači peki najpogosteje uporabljamo pšenično moko. Pridobivamo jo z mletjem predhodno očiščene navadne pšenice Triticum aestivum. Kakovost pšenične moke in tudi njena namenskost sta odvisni od tehnološke kakovosti pšenice pa tudi od tehnološkega postopka mletja. Glede na način ali stopnjo mletja tako dobimo različne tipe moke – belo moko (tip 400, tip 500), polbelo moko (tip 700, tip 850), črno moko (tip 1100, tip 1600) in polnozrnato moko (tip 1800).

Številka tipa nam pove, koliko hranilnih snovi vsebuje moka.
Številka tipa nam pove, koliko hranilnih snovi vsebuje moka./ FOTO: Dreamstime

Oznaka tipa moke pomeni količino pepela v moki. Višja kot je številka, večja je količina pepela in temnejša je moka. Verjetno se zdaj sprašujete: moka vsebuje pepel? Ne ravno. Te številke dobijo tako, da moko sežgejo – organske snovi zgorijo, ostanejo pa minerali – in pepel stehtajo. Denimo, ko sežgejo 100 kilogramov moke in na koncu ostane 500 gramov pepela, to pomeni, da je bila moka tipa 500. Ker pa denimo za belo moko pšenico pred mletjem precej prečistijo, s tem zmanjšajo tudi vsebnost vitaminov, celuloze, encimov in drugih hranilnih snovi. Številka tipa nam torej pove, koliko hranilnih snovi vsebuje moka – nižja kot je številka, več hranilnih snovi je bilo odstranjenih v postopku pridobivanja moke.

Tip 400 in tip 500: Pšenično belo moko tipa 400 in 500 pridobivajo z mletjem sredice zrna oziroma endosperma. Endosperm (meljak) predstavlja največji del semena in je predvsem zgrajen iz škroba ter beljakovin. Tovrstne moke ne vsebujejo otrobov (zunanje večslojne semenske ovojnice), ki so vir vlaknin, fenolnih spojin, vitaminov (B2, B3) ter mineralov (železa, cinka, fosforja, magnezija). Ker pa takšna moka vsebuje predvsem veliko škroba in kakovostne beljakovine, je zelo vsestranska in ima dobre pecilne lastnosti.

Črni kruh ima ponavadi bolj vlažno sredico, bolj poln okus in ostane dlje časa svež kot kruh iz bele moke.
Črni kruh ima ponavadi bolj vlažno sredico, bolj poln okus in ostane dlje časa svež kot kruh iz bele moke./ FOTO: Shutterstock

Tip 700 in tip 850: Polbela pšenična moka se na naših trgovskih policah najpogosteje pojavlja kot tip 850 – torej je vsebnost pepela 0,85-odstotna. Pridobivajo jo z mletjem tako sredice kot otrobov. Ta moka ima več beljakovin, ki so slabše kakovosti kot pri tipu 500, več vlaknin ter mineralov ter ima posledično večjo hranilno vrednost od bele moke. Tej moki pogosto rečejo tudi »krušna moka«, saj je najbolj primerna predvsem za izdelavo kruha in pekovskih izdelkov.

Tip 1100 in tip 1600: Pšenična črna moka z 1,1 oziroma 1,6 odstotka pepela vsebuje veliko beljakovin slabše kakovosti, delce semenske ovojnice in kalčka. Posledično vsebuje tudi več mineralov, vitaminov in vlaknin ter je zato visoke hranilne kakovosti. To moko največkrat uporabljamo za pripravo izdelkov iz vzhajanega testa (kruh, pecivo). Kruh iz črne moke ima ponavadi bolj vlažno sredico, bolj poln okus in ostane dlje časa svež kot kruh iz bele moke.

Tip 1800: Polnozrnata moka je tipa 1800, pogosto je označena tudi kot graham, polnovredna ali integralna moka. Za pridobivanje te moke namreč zmeljejo celotno pšenično zrno (večslojno ovojnico, enodsperm in kalček), zato je ta moka tudi najbolj hranilna od vseh tipov. Polnozrnata moka je namreč bogata z vlakninami, vitamini (skupine B, E), minerali (natrij, kalij, kalcij, železo) in beljakovinami. Največkrat se uporablja za izdelavo kruha, ki pa je iz te moke bolj zbite in grobe strukture, vendar pa ima poln okus. Za lažjo izdelavo kruha, se mu ponavadi dodaja bela ali polbela pšenična moka, ki testu izboljšata pecilne lastnosti.

Gladka, ostra, namenska moka ...

Poleg standardnih tipskih pšeničnih mok so na mokah pogosto tudi druge oznake. Verjetno najpogosteje posegamo po gladki moki. A kakšna je razlika med gladko in ostro moko? V velikosti delcev.

Gladka moka je bolj fino mleta, zato lepše vzhaja, lažje jo je zamesiti, testo je ponavadi bolj lepljivo. Gladka moka je primerna za pecivo, kruh, vlečeno testo, pogače, domače testenine.

Pri pripravi njokov uporabimo ostro moko.
Pri pripravi njokov uporabimo ostro moko./ FOTO: Shutterstock

Ostra mokaima večje delce in je za odtenek bolj rumenkasta. Pri izdelavi testa iz te moke potrebujemo več vode, testo pa počasneje vzhaja. Primerna je za izdelavo krhkega peciva, kuhanega testa, domačega biskvita, žličnikov, njokov, palačink ter za zgoščevanje omak in juh.

Katero moko izbrati za recept? Če v receptu piše zgolj moka, je ponavadi mišljeno, da uporabimo navadno gladko moko tipa T400 ali T500. Pri izdelavi peciva in tort lahko uporabimo katero koli (gladko ali ostro) moko, saj imata obe moki dobre pecilne lastnosti. Lahko pa uporabite tudi kombinacijo ostre in gladke moke.

Namenska moka: Poleg tipske, gladke in ostre moke so na trgu prisotne tudi posebne in namenske pšenične moke. Pogosto je na njih že označeno, za kateri namen so najbolj primerne (za vzhajano testo, za vlečeno testo, za krofe). Kakovost namenskih mok je namreč prilagojena specifičnim zahtevam za določene izdelke, za izdelavo te moke pa uporabljajo izbrane vrste pšenice in dodatni tehnološki postopki, ki izboljšajo njene lastnosti.

Pravijo, da z uporabo namenske moke lahko tudi manj izkušeni kuharji ustvarijo zelo kakovostne pekovske izdelke.

Durum moka: Še ena posebna vrsta moke je durum, ki je izdelana iz pšenice trdega zrna (Triticum durum). Ta moka se najpogosteje uporablja za testenine, zaradi žilavosti in neelastičnosti testa pa ni primerna za izdelavo kruha in drugih izdelkov.

Nasveti strokovnjakinje za dobro domačo potico
PREBERI ŠE
Nasveti strokovnjakinje za dobro domačo potico


Vsi načini barvanja pirhov
PREBERI ŠE
Vsi načini barvanja pirhov


Veste, kateri riž se uporablja za prilogo, kateri pa za rižoto?
PREBERI ŠE
Veste, kateri riž se uporablja za prilogo, kateri pa za rižoto?


Vrste krompirja in njihova uporaba v kuhinji
PREBERI ŠE
Vrste krompirja in njihova uporaba v kuhinji

NOVICE
Četrti in peti razredi v šole v ponedeljek, ostali v ...
ŠPORT
Lillard zdaj 'želi igrati', podpira tudi dodaten ...
POP IN
Notranjost 13-milijonske hiše Mile Kunis in Ashtona ...
TV ODDAJE
Nekdanji tekmovalec MasterChefa po neverjetni ...
VIZITA.SI
7 telesnih sprememb, ki se pojavijo zaradi žalosti
DOMINVRT.SI
Dnevno, tedensko in mesečno čiščenje kopalnice
ZADOVOLJNA.SI
Hlače, ki jih nosi J.Lo, napovedujejo povratek ...
MOSKISVET.COM
6 praktičnih znanj, ki bi jih moral imeti vsak moški
BIBALEZE.SI
Ali so izbruhi jeze in agresije pri malčku normalen ...
CEKIN.SI
Ostala brez službe, saj je bil njen izpad rasističen
OKUSNO.JE
Pozabite palačinke, to je še boljše!
DOMINVRT.SI
Rešitev za poletne dni, ki jo le malokdo pozna