Velikonočna jajca so tradicionalna hrana in simbol, ki ob veliki noč ne sme manjkati. Navada barvanja in krašenja jajc je prisotna že stoletja. Nekateri zgodovinarji menijo, da zgodovina barvanja velikonočnih jajc sega vsaj v 13. stoletje, če ne že prej. Številne velikonočne šege pa imajo celo predkrščanske korenine. Tudi sam simbol jajca.
Tradicijo barvanja jajc naj bi poznali že pred 3000 leti v Perziji, kjer so z obarvanimi jajci povezovali perzijsko novo leto (nauruz). Barvanje in krašenje jajc pa so poznale tudi številne druge kulture. V krščanstvu jajce simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa, ponovno rojstvo in upanje. Tradicionalno so jih barvali v rdeče, saj so ponazarjala Kristusovo kri.
V modernem času seveda pisanice, pisanke, remenke ali pirhi – kot še pravimo velikonočnim jajcem – niso zgolj rdeče barve, pač pa jih lahko barvamo z različnimi barvami in krasimo z različnimi tehnikami. Bolj tradicionalne in ekološko ozaveščene družine sicer še vedno prisegajo na naravna barvila.
Katera jajca izbrati za barvanje pirhov?
Za barvanje pirhov navadno uporabljamo kokošja jajca. Ta poznamo v treh osnovnih velikostih – S, M in L. Obstaja pa tudi velikost XL. Velikost je odvisna od starosti kokoši, pri čemer velja, da starejša, kot je kokoš, večja jajca znese.
Velikost jajc je pomembna predvsem pri peki, saj vpliva na razmerje med sestavinami. Pri kuhanih jajcih pa je vse odvisno od naših preferenc. Če bomo jajca zgolj barvali in nanje morda nalepili kakšno nalepko, lahko izberemo najmanjšo velikost. Če pa želimo jajca dekorirati s kakšnimi vzorci ali ustvariti večbarvne pisanke, pa nam bo prav prišla čim večja površina, zato izberemo večja jajca.
Ker bomo pirhe jedli kuhane, so najboljša in najbolj zdrava izbira jajca iz ekološke reje. Kokoši, ki nesejo jajca z oznako bio ali eko, se prosto gibajo po zemlji, ki ji ne dodajajo umetnih gnojil. Hranijo jih z naravno in ekološko krmo, brez pesticidov, dodanih hormonov ali umetnih barvil. Zaradi vsega naštetega pa so takšna jajca tudi enkrat dražja od ostalih. Dobra izbira so tudi jajca iz proste ali hlevske (talne) reje, kjer kokoši prav tako uživajo več svobode kot v baterijski reji.
Včasih imamo na trgovinskih policah na voljo tudi jajca z belo lupino. Ta jajca niso nič slabše kakovosti, bela pa so predvsem zato, ker jih valijo kokoši z belim perjem. Bele kokoši nesejo bela jajca, rjave kokoši pa rjava. Tudi ta jajca so zelo primerna za velikonočna jajca, še posebej, če jih želimo minimalno okrasiti ali pa želimo doseči večji kontrast.
Kako se lotiti barvanja jajc?
Barvanje pirhov je tradicija, na katero se v marsikaterem domu pripravljajo več tednov vnaprej. Izbirajo se barve, brska se za zanimivimi in novimi tehnikami, načrtuje, kdaj se lotiti ustvarjanja, kako jih okrasiti ... Vse to ima svoj čar, saj v nas zbudi kreativnost, hkrati pa podaljša obdobje pričakovanja praznikov.
Barvanja jajc se lotimo tako, da najprej izberemo velikost in barvo jajc (rjava, bela). Nato jajca trdo skuhamo, v večini primerov jih kuhamo že v barvilu. Na koncu pa pobarvana jajca po želji še dodatno okrasimo. Barvila lahko kupimo v trgovini. Pomembno pa je, da jajca, ki jih bomo uživali, barvamo izključno z barvami, ki so primerne za uživanje.
Tradicionalno so sicer pirhe krasili z naravnimi barvili, iz naravnih materialov, ki so jih imeli že doma. Tako so denimo olupke čebule začeli zbirati že kmalu po novem letu, da so do velike noči nabrali dovolj veliko količino, ki da dober rezultat pri barvanju jajc. Poglejmo, katere barvne učinke lahko dosežete z naravnimi materiali:
Rdeči pirhi
Za eno jajce potrebujemo približno skodelico olupkov rdeče čebule in žlico belega kisa. Glede na število jajc količino olupkov in kisa primerno povečamo in kuhamo v večji količini vode.
Rdečo barvo lahko dosežemo tudi tako, da jajca skuhamo v šipkovem soku, ki mu dodamo žlico belega kisa.
Rumeni pirhi
Za rumene odtenke je najbolje, če uporabimo bela jajca, saj bo rumena barva prišla lepše do izraza. Kot barvilo lahko uporabimo ognjičeve cvetove. Skodelico ognjičevih cvetov najprej skuhamo v vodi, ki ji dodamo malo kisa in soli. Ko se voda lepo obarva, jo precedimo in v "ognjičevem čaju" skuhamo jajca.
Zelo lepo rumeno barvo bo dala tudi kurkuma. V vodo dodamo 2–3 žlice kurkume in 1 žlico kisa, dobro premešamo in zavremo, nato pa v njej kuhamo jajca. Ta recept nam bo dal lep svetlo rumen odtenek.
Še ena naravna mešanica bo dala podoben rezultat. V vodi skuhamo olupke jabolk sorte zlati delišes (olupki 5–6 jabolk), 3 žlice mlete kurkume, žličko žafrana v prahu, pest kamilic in 4 pesti suhih bezgovih cvetov. Pustimo, da vse sestavine zavrejo, nato pa vodo precedimo in v njej skuhamo jajca.
Zeleni pirhi
Zelenkaste odtenke lahko dosežemo že z zelenim čajem. Na skodelico vode uporabimo 1 žlico zelenega čaja, vodi na koncu dodamo 1 žlico kisa in pustimo, da nekaj časa vre. V precejeni tekočini nato skuhamo jajca.
Če želimo intenzivnejše odtenke zelene, pa v vodo damo špinačo, koprive, regrat in kakšno drugo užitno zelenje. Pri tem naj bo razmerje približno 250 gramov listov na liter vode, dodamo deciliter kisa in kuhamo približno pol ure. Nato sestavine zmešamo s paličnim mešalnikom, lahko jih precedimo skozi gazo in nato v tej "juhi" kuhamo jajca. Za boljši učinek jajca nato v tej vodi tudi ohladimo.
Modri in vijolični pirhi
Borovnice so odlično naravno barvilo, ki jajca obarvajo v modro. Dovolj je že pest borovnic na liter vode. Vendar pa pri tem pazimo, da jajc ne pustimo predolgo v vodi, saj lahko intenzivna barva prodre tudi v notranjost jajca.
Modre odtenke lahko dobimo tudi z rdečim zeljem. Za 1 liter vode potrebujemo približno 500 g rdečega zelja. Rdeče zelje naribamo ali na drobno nasekljamo in ga skuhamo v približno litru vode. Po približno 40 minutah lonec odstavimo z ognja in pustimo, da se zelje v vodi ohladi. Nato vodo precedimo. Vanjo položimo že skuhana jajca in jih v tej vodi nekaj minut namakamo. Čas namakanja je odvisen od tega, kakšne odtenke želimo doseči in kakšne barve jajc uporabljamo. Če uporabljamo navadna (rjava) jajca, vodi dodamo še dve žlici kisa. Dlje, kot jih pustimo v vodi, bolj bodo jajca temna. Jajca med namakanjem večkrat preverimo in jih vzamemo iz vode, ko dobimo želeni odtenek. Z rdečim zeljem lahko dobimo tudi bolj vijoličaste odtenke.
Za vijolične odtenke lahko uporabimo tudi sok črnega ribeza. V loncu zavremo enako razmerje vode in soka ter v tej vodi skuhamo jajca.
Za barvo sivke lahko jajca skuhamo v čaju hibiskusa.
Rožnati pirhi
Če želimo rožnate pirhe, uporabimo sok rdeče pese. Lahko uporabimo kar sok vložene rdeče pese, ki ga nekoliko razredčimo. V tem nato skuhamo jajca in pustimo, da se ohladijo.
Rožnate odtenke dobimo tudi z zamrznjenimi malinami. Uporabimo 250 gramov na liter vode, ko jih skuhamo, jih zmešamo s paličnim mešalnikom, precedimo, dodamo žlico kisa in nato v tem skuhamo jajca.
Oranžni, rjavi in črni pirhi
Oranžno barvo dosežemo tako, da jajca skuhamo v vodi, ki ji dodamo skodelico olupkov rumene čebule, tej pa dodamo žlico belega kisa. Druga možnost je, da v vroči vodi raztopimo nekaj žlic rdeče mlete paprike in v tem kuhamo jajca.
Če želimo pirhe temnejše rjave barve, jih lahko obarvamo tako, da še vroče trdo kuhano jajce namočimo v skodelici precejene instantne kave, ki ji dodamo kis ali limonin sok. Razmerje naj bo takšno: za eno jajce 2 dcl kave in 1 žlička kave. Podoben učinek lahko dosežemo tudi, če jajce kuhamo v precejeni turški kavi. Če želimo temnejši odtenek, jajca kuhamo v močnejši kavi.
Jajce se bo obarvalo v zelo temno, skoraj črno, če ga kuhamo ali še vroče za dalj časa namakamo v skodelici pravega črnega čaja.
Vzorčki in raznobarvni pirhi
Naraven način okrasitve velikonočnih jajc predstavljajo tudi razni rastlinski odtisi na jajčni lupini. Ta učinek dosežemo tako, da na jajce položimo rastlino (detelja, peteršilj, mačeha ali kakšno drugo cvetlico ali zelišče z vrta ali travnika) in nato jajce tesno ovijemo s hlačno nogavico ali gazo, tako da tkanina pritisne rastlino ob jajce. Da se bodo listi in zelenje lepše prijeli na lupino, jih lahko pred nanašanjem premažemo tudi z beljakom. Kos hlačne nogavice nato na vrhu zvežemo z vrvico ali gumico. Jajca skuhamo v izbranem (naravnem ali umetnem) barvilu.
Zelo zanimiv “marmorni” učinek dosežemo, če jajca barvamo na pari. Jajca najprej mehko skuhamo (približno 4–5 minut) in jih pustimo, da se povsem ohladijo. Pri tej tehniki uporabljamo umetne barve (v vrečkah). Lahko uporabimo najmanj dve različni barvi, za bolj pisan učinek pa uporabimo več barv (rdeča, zelena, modra, vijolična). Uporabimo večji lonec, v katerega natočimo vodo, nanj pa položimo cedilo oziroma posodo za kuhanje na pari. V posodo (oziroma cedilo) položimo mehko kuhana (ohlajena) jajca ter jih po vrhu popršimo z belim kisom. Lonec pristavimo na ogenj. Barvni prah iz vrečic nato posipamo po jajcih, kot rečeno, je najbolje, če uporabimo več barv. Jajca vmes še večkrat popršimo s kisom. Ko smo vsa jajca prekrili z barvnim prahom, voda pa je začela vreti, lonec pokrijemo in pustimo, da para naredi svoje. Jajca na pari kuhamo približno 15 minut, med tem časom pa se bodo barve stopile in med seboj prelile ter ustvarile lepe vzorce. Tehniko si lahko pogledate v spodnjem posnetku:
Marmorne vzorčke lahko dosežemo tudi s čebulnimi olupki. Za to potrebujemo eno skodelico olupkov rdeče čebule in eno skodelico rjave čebule. Olupke v sekljalniku grobo sesekljamo. Nato vsako jajce (ki mu pred tem s kisom odstranimo oznako) namočimo v vodo in povaljamo v koščkih olupkov, da se primejo na lupino. Tako povaljana jajca nato na tesno ovijemo v kos hlačne nogavice ali gaze ter zavežemo z vrvico ali gumico. Jajca nato previdno položimo v večji lonec in jih prekrijemo s hladno vodo, ki ji dodamo beli kis (50 ml na 2 litra vode). V vodo dodamo še jedilno barvo in vse skupaj zavremo, nato pa ogenj zmanjšamo in jajca kuhamo še 10 minut. Ko so kuhana, obarvano vodo odcedimo in v lonec dolijemo hladno vodo. Nato začnemo vsako jajce posebej (še toplo) odvijati. Morebitne olupke, ki se še držijo jajca, speremo z vodo.
Dokaj enostavno lahko dosežete tudi učinek svetlikajočih se jajc, na katerih se naredijo kristali. Za to potrebujete belo vino (uporabite lahko najbolj ceneno vino, saj boste v njem jajca zgolj kuhali in ga nato zavrgli), sladkor in umetna barvila. V kozici zmešajte belo vino (500 ml), sladkor (100 g) in izbrano barvilo. Vanjo položite jajca in vsebino segrevajte do vretja, nato pa jajca kuhajte še osem minut. Nato jajca pustite, da se v vinski mešanici namakajo še 8–12 ur (najbolje kar čez noč). V tem času se bo namreč zgodila čarovnija in ko boste jajca vzeli iz vina, se bodo med sušenjem na lupini naredili drobni kristali, zaradi katerih se bodo jajca lepo svetlikala.
Še nekaj uporabnih informacij o kuhanju jajc
Kuhano jajce je ena najbolj zdravih oblik uživanja jajc. Za velikonočna jajca uporabljamo trdo kuhana jajca. Poleg tega pa poznamo še mehko kuhano in poširano jajce.
Poširano jajce: Za popolno poširano jajce je pomembno, da sta beljak in rumenjak lepo kompaktna. Če ne želimo, da se nam beljak razleze, ko ga damo v vodo, lahko uporabimo kuharski trik. Sveže jajce damo za 10 sekund v vrelo vodo. To bo namreč nekoliko stisnilo beljake, da bodo obdržali lepo obliko okoli rumenjaka, a bo jajce še vedno surovo. Jajce nato previdno ubijemo v majhno posodico in jih previdno položimo v vročo vodo ter skuhamo. S to tehniko bomo dosegli popolno ovalno obliko poširanega jajca.
Za poširanje uporabimo čim bolj sveža jajca, za kuhanje jajc (mehko, trdo) pa uporabimo starejša jajca. Starejša jajca bomo namreč lažje olupili.
Ko so jajca skuhana, jih za kratek čas prestavimo v hladno vodo in nato takoj olupimo. Lupiti začnemo na spodnji, širši strani jajca, kjer se nahaja zračni mehurček.
Če kuhanih jajc ne nameravamo zaužiti takoj, jih še v lupini shranimo v hladilniku. Najbolje, da jih damo v plastično posodo s pokrovom, saj je lupina jajca porozna in se lahko kuhana jajca navzamejo vonjav v hladilniku. Trdo kuhana jajca lahko porabimo v sedmih dneh.
Sicer pa smo Slovenci precej samooskrbni z jajci. Po podatkih Statističnega urada namreč dosegamo najvišjo stopnjo samooskrbe prav pri jajcih, kjer je samooskrba kar 95,1-odstotna.
