Izvor

Kiš (orig. quiche) velja za francosko jed. Toda izvira iz pokrajine Lorraine (po slovensko Lorena), ki meji na Nemčijo, in ime jedi naj bi pravzaprav izhajalo iz nemške besede “kuchen.” 

Originalni kiš je tako quiche Lorraine (lorenski kiš, tudi lorenska pita) z nadevom iz jajc in slanine. Zasledili boste še izraz lotarinška pita, ki izvira iz nemškega poimenovanja pokrajine. 

Sprva naj bi testo pripravljali kot za kruh. Šele kasneje je postalo krhko, slanini pa se je v nadevu pridružil sir. Recept za pripravo izvrstne lorenske pite, si lahko ogledate s klikom na spodnjo povezavo.

Kaj morate vedeti o pripravi?

Kiš se po navadi pripravi v okroglem pekaču. Prvi izziv je tako imenovana slepa peka. V pekaču najprej delno spečete samo testo. Zaradi tega se kasneje ob dotiku z vlažnim nadevom ne bo razmočilo, temveč bo ostalo hrustljavo. Slepa peka je nujna tudi, kadar testo, da se speče, potrebuje več časa kot nadev.    

Naslednji korak je priprava nadeva, ki ga lahko pripravite tudi dan ali dva prej. Dober kiš ima hrustljavo testo, a mehko, rahlo, svilnato sredico. Če je krema pretrda, je razlog po navadi preveč jajc. Če je premehka, pa ste dodali preveč tekočine. To se pogosto zgodi, ker sestavinam, kot je denimo kuhana špinača, preden jih vmešate, ne iztisnete čim več vode. 

Preden se izmojstrite v pripravi kiša, je vsekakor priporočljivo, da se strogo držite navodil v receptu. Natančno upoštevajte predpisane količine sestavin in vse korake. In še pri eni stvari bodite pozorni – kiša ne pecite predolgo. Tudi zaradi te napake je lahko nadev pretrd.

Shranjevanje

Kiš lahko v hladilniku počaka približno tri do štiri dneve, kar vam omogoča, da ga za posebno priložnost pripravite vnaprej. Pred postrežbo ga lahko ogrejete na sobno temperaturo ali ga pogrejete v pečici na približno 150 stopinj Celzija. Dober je tako hladen kot topel.

Ideje za nadeve

Kiš je lahko vedno drugačen, saj je mogoče pripraviti vsakič drug nadev, a se morate zavedati, da je nekatere sestavine nujno toplotno obdelati, preden jih vmešate v nadev. Tudi zato, da med peko ne spustijo tekočine. Vmešate lahko različno zelenjavo: bučke, gobe, paradižnik (tako svež kot sušen), papriko, špinačo, rukolo, ohrovt, brokoli, šparglje, por, čebulo, česen, artičoke, buče, brstični ohrovt, čemaž, grah, olive, zelišča ... Dodate lahko različne vrste sira: feto, mocarelo, rikoto, parmezan ... Ali posežete po mesu, in sicer ne le po tradicionalni slanini, uporabite lahko šunko, pršut, kolobarje klobase, koščke piščanca ali lososa (slednji je lahko tudi prekajen) ... Možnosti je zares ogromno. Nekaj vam jih ponujamo na spodnjih povezavah:

Zaradi priljubljenosti je danes mogoče najti najrazličnejše recepte za kiš, ki so prilagojeni praktično vsem mogočim prehranskim željam oziroma zahtevam. Tisti, ki pazijo, da je njihova prehrana čim bolj zdrava, lahko tako izberejo recept, ki navadno moko delno nadomesti s polnozrnato. Včasih so dodana različna semena ali pa je testo narejeno iz ovsenih kosmičev, mandljeve moke, kvinoje, sladkega krompirja ... Za Francoze nepogrešljivo maslo je mogoče nadomestiti z olivnim oljem, smetano v nadevu pa z mlekom, lahko tudi manj mastnim. Tudi sir je lahko manj masten.

Obstajajo celo veganski recepti, ki nadev pripravijo s tofujem in rastlinskim napitkom. Verjetno se bo za vsakogar našel recept, ki mu ustreza.